Hrvaška preiskuje 4.500 ton odpadkov iz Slovenije

Med letoma 2021 in 2024 naj bi iz Slovenije na Hrvaško prispelo več kot 4.500 ton nevarnih odpadkov. Preiskava zdaj odpira vprašanja o izvoru, nadzoru in dovoljenjih za čezmejni prevoz.

V treh letih naj bi bilo iz Slovenije na Hrvaško pripeljanih več kot 4.500 ton nevarnih odpadkov. Tako jih v uvedeni preiskavi opredeljuje hrvaško državno tožilstvo. Več kot 200 pošiljk naj bi prečkalo mejo in končalo na območju Poznanovca v Krapinsko-zagorski županiji. Tam naj bi bile velike količine odpadkov skladiščene v nasprotju s predpisi, posledice skladiščenja pa naj bi segale tudi v tla ter površinske in podzemne vode.

Hrvaško tožilstvo je uvedlo preiskavo proti trem osebam in podjetju. Po navedbah tožilstva naj bi osumljenci delovali skupaj in po predhodnem dogovoru ter vedeli, da je uvoz takšnih nevarnih odpadkov prepovedan. Podjetje naj bi s tem pridobilo tudi protipravno premoženjsko korist. DORH imena podjetja ni javno objavil.

Toda primer odpira vprašanja tudi na slovenski strani meje. Kdo je odpadke pošiljal? Kako so bili ob izvozu razvrščeni? Kakšna dokumentacija jih je spremljala in kaj so pristojni slovenski organi vedeli o več kot 200 pošiljkah, ki so zapuščale Slovenijo?

Več kot 200 pošiljk v treh letih

Hrvaški preiskovalci so sled odpadkov iz Slovenije odkrivali že prej. Februarja 2025 je hrvaška policija navedla, da je bilo od podjetja v Sloveniji v več kot 200 nezakonitih pošiljkah pripeljanih približno 4.500 ton nevarnih odpadkov. Ivica Kropek, vodja Službe splošne kriminalitete v hrvaškem Ravnateljstvu policije, je pojasnil, da pošiljke niso imele zahtevane predhodne pisne odobritve za čezmejni promet z odpadki.

Pri konkretnem primeru pa hrvaški organi trdijo, da je bila potrebna predhodna pisna odobritev. DORH je februarja 2025 navedel tudi, da naj bi bil uvoz izveden brez potrebnih dovoljenj in odobritev takratnega hrvaškega ministrstva, pristojnega za gospodarstvo in trajnostni razvoj. Ta navedba se torej nanaša na dovoljenja hrvaške države prejemnice in sama po sebi še ne odgovarja na vprašanje, kakšna dokumentacija je obstajala na slovenski strani.

Na slovenski strani je bil v prvem delu preiskovanega obdobja za področje čezmejnih pošiljk in okoljski nadzor pristojen Inšpektorat RS za okolje in prostor. Pri pošiljkah, za katere je veljal postopek predhodne pisne prijave in soglasja, je pristojni organ sodeloval tudi v postopku izdaje soglasij. Po reorganizaciji je od 24. februarja 2023 naloge na področju okolja prevzel Inšpektorat RS za okolje in energijo. Še vedno pa ni javno pojasnjeno, ali je kateri od pristojnih slovenskih organov obravnaval konkretne pošiljke v Poznanovec in po katerem režimu so te zapuščale Slovenijo.

Preiskovalci sumijo, da so bili odpadki v Poznanovcu skladiščeni v nasprotju s predpisi. Hrvaško tožilstvo govori tudi o sumu onesnaženja tal ter površinskih in podzemnih voda, posledic katerega naj dalj časa ne bi bilo mogoče v celoti odpraviti. Na isti lokaciji naj bi bila nezakonito skladiščena tudi večja količina nenevarnih odpadkov.

Za zdaj gre za očitke v kazenskem postopku, zato odgovornost osumljencev še ni dokazana. Toda vprašanje, zakaj problem ni bil ustavljen prej, ni povezano samo s slovensko stranjo. Lokalni viri navajajo, da so se odpadki na območju Poznanovca kopičili že od leta 2014. Po navedbah lokalnih oblasti in medijev sta bili podjetjema Plasto Produkt in Recycle Plastic leta 2021 po sodnih postopkih razveljavljeni dovoljenji za ravnanje z odpadki, vendar naj se dovoz kljub temu ne bi končal.

Primer Poznanovec je prišel v ospredje v času širše mednarodne policijske operacije februarja 2025, ki je potekala ob podpori Europola. Hrvaški organi so v širši akciji prijeli 13 ljudi, preiskave pa so zajele več lokacij in več deset tisoč ton domnevno nezakonito odloženih nevarnih odpadkov. Poznanovec in širša preiskava nista isti kazenski postopek, saj postopek v Poznanovcu vodi občinsko državno tožilstvo v Zlatarju, druge veje pa tudi USKOK.

Podobne sledi odpadkov iz Slovenije so preiskovalci našli tudi v ločenem primeru v Gospiću. Med majem 2022 in aprilom 2024 naj bi tja iz Slovenije prispelo približno 1.480 ton odpadkov v 54 pošiljkah. Za primerjavo: iz Italije je v Gospić prispelo 12.338 ton v 576 pošiljkah. Gre za drugo vejo širše preiskave, zato teh količin ni mogoče prišteti k 4.500 tonam iz Poznanovca.

Kakšni odpadki so končali v Poznanovcu?

Dokumenti iz Poznanovca kažejo predvsem na različne tokove odpadkov, povezane s plastiko in njeno predelavo. Hrvaška evidenca za leto 2022 pri podjetju Recycle Plastic navaja 1.941,56 tone pod kodo 07 02 13 ter 17,62 tone pod kodo 15 01 02. Obe količini sta bili namenjeni postopku R13.

Koda 07 02 13 po evropskem seznamu odpadkov označuje odpadno plastiko iz proizvodnje in predelave plastike, sintetičnega kavčuka in umetnih vlaken. Hrvaško poročilo pa jo v konkretni tabeli pri podjetju Recycle Plastic opisuje kot »plastično embalažo«.

Koda 15 01 02 dejansko označuje plastično embalažo. Nobena od obeh kod nima oznake z zvezdico, ki na evropskem seznamu označuje nevarne odpadke.

Prav ta razlika je pomembna. Uradne evidence za leto 2022 kažejo tokove, vodene kot nenevarni, medtem ko hrvaško tožilstvo v današnji preiskavi govori o več kot 4.500 tonah nevarnih odpadkov iz Slovenije. Iz javno dostopnih dokumentov za zdaj ni mogoče ugotoviti, kako se ti dve skupini podatkov med seboj povezujeta.

Na lokaciji podjetja Recycle Plastic je hrvaški državni inšpektorat marca 2024 naročil tudi laboratorijsko vzorčenje. Pridobljeno poročilo za vzorec številka 9 ga uvršča pod kodo 07 02 08*, ki označuje druge reakcijske in destilacijske ostanke iz skupine odpadkov, povezanih s proizvodnjo in predelavo plastike, sintetičnega kavčuka in umetnih vlaken. Analiza je pokazala tudi izrazito kislo vrednost pH 2,1. Toda poročilo ne pove, da je bil konkretni vzorec slovenskega izvora. Dokazuje stanje vzorčenega materiala na lokaciji, ne pa njegove poti do Poznanovca.

Kaj bo z odpadki?

Problem Poznanovca je širši od 4.500 ton, ki jih zajema sedanja preiskava. Na dveh lokacijah je po ocenah hrvaškega Sklada za varstvo okolja in energetsko učinkovitost približno 13.200 ton nepravilno odloženih, pretežno nenevarnih odpadkov. Med njimi so plastični odpadki in embalaža, gume ter odpadki iz mehanske obdelave. Na območju so bili ugotovljeni tudi nevarni odpadki, zagotovo ne vsi iz Slovenije.

Sanacija se še ni začela. Hrvaški sklad je prvotno ocenil vrednost odstranitve in obdelave približno 13.200 ton odpadkov na 7,392 milijona evrov brez DDV. Na razpis je nato prispela ena ponudba skupine treh podjetij v vrednosti približno 11,7 milijona evrov brez DDV. Načrt predvideva varno nalaganje, tehtanje, prevoz v zaprtih vozilih in predajo pooblaščenim obdelovalcem.

Hkrati poteka kazenski postopek. Občinsko državno tožilstvo v Zlatarju je 19. avgusta 2026 uvedlo preiskavo proti trem osebam in podjetju zaradi suma hudega kaznivega dejanja zoper okolje ter ogrožanja okolja z odpadki. Vsem trem fizičnim osebam še vedno velja prepoved opravljanja dejavnosti ravnanja z odpadki.

Osumljenci so bili zaslišani že 18. februarja 2025. DORH je takrat zanje predlagal preiskovalni pripor zaradi nevarnosti vplivanja na priče in ponovitve dejanja. Preiskovalni sodnik Županijskega sodišča v Zagrebu je predlog zavrnil, državno tožilstvo pa je napovedalo pritožbo. Sedanja novost je sklep o uvedbi preiskave z dne 19. avgusta 2026.

Primer tako še zdaleč ni zaključen. Na Hrvaškem bodo morali ugotoviti kazensko odgovornost in rešiti večletni problem odlagališča. Na slovenski strani pa ostaja vprašanje, na katero javno dostopni dokumenti še ne dajejo jasnega odgovora: katero podjetje je poslalo več kot 200 pošiljk, pod katerim režimom so te pošiljke zapuščale Slovenijo, kakšna dokumentacija jih je spremljala in kaj so o njih vedeli pristojni slovenski organi.