Ko koronakriza trči z multikulturalizmom

Vir foto: pixabay
Koronakriza je razkrila številne šibke točke našega družbenopolitičnega sistema. Domnevna solidarnost znotraj EU se je s pričo pandemije morala umakniti interesom posameznih držav članic, kar je sprožilo val ogorčenja zlasti v najbolj prizadetih državah.

Medtem ko znotraj sedemindvajseterice še ni doseženo niti soglasje glede pomoči prizadetim državam članicam, povezavo že čakajo izzivi saniranja gospodarske škode, ki nastaja v času karantene.

Predsednik španske vlade Pedro Sánchez je nedavno izjavil, da bo EU na krizo morala odgovoriti z neomajno solidarnostjo, ali pa bo propadla.

Po mnenju političnega analitika Alexandra Mercourisa se iz zgornjih besed med drugim da razbrati tudi, da španski premier meri na poenotenje dolgov posameznih držav na vse članice zveze (debt mutualisation). Vendar Mercouris v uspeh tovrstnih načrtov ne polaga upanja.

Multikulturne družbe v času krize


Poleg delitev med posameznimi državami članicami pa so vse bolj razdeljene tudi posamezne evropske države same. Zlasti je pomanjkanje kohezije pri spopadanju s pandemijo, opazno v multikulturnih mestih.

Francoska policija in gasilci so morali zapustiti migrantske četrti, saj so bili kljub koronakrizi možje postave tam pogosto fizično napadeni. V departmaju Oise na severu države je bila v enem od takšnih predmestji težko poškodovana policistka. V departmaju Essonne južno od Pariza pa so prebivalci ene od "občutljivih četrti", kot jih imenuje policija, streljali na gasilsko vozilo.

Po poročanju avstrijskega časopisa Wochenblick naj bi francoski državni sekretar na notranjem ministrstvu Laurent Nunez v posebnem pismu, ki je prišlo v medije, med drugim zapisal, da: "Izvajanje omejitev izhodov in zbiranja v določenih soseskah ni prioritetna naloga."

V posebni videokonferenci je Nunez vodilnim v policijskih vrstah nato sporočil še, da bi omejitve svobode gibanja in zaprtje lokalov v migrantskih predmestjih francoskih mest lahko izzvalo "nasilne socialne izgrede".

Kapitulacija oblasti pred grožnjo z nemiri naj bi sejala jezo v vrstah policije in ostalega prebivalstva Francije, saj so oblasti za kršitve predpisov karantene sicer zagrozile z visokimi kaznimi. Avstrijski časnik še poroča, da so mnogi Francozi mnenja, da bi vlada, v kolikor bi odpor proti koronaukrepom nudilo ostalo prebivalstvo, na ceste že poslala vojsko.

Iz nekaterih nemških mest prihajajo novice o kršitvah odredb o prepovedi druženja, vendar policija proti kršiteljem ne ukrepa. Mesto Wuppertal v Severnem Porenju je tako 6. aprila muslimanskim molilnicam dovolilo javni klic k molitvi, kljub drugačnemu dogovoru pa se je klicu mujezina z minareta osrednje mošeje v mestu odzvalo okrog 200 ljudi, ki so se zbrali pred mošejo.

Občinski pooblaščenec za socialo Stefan Hühn je medijem glede incidenta pojasnil: "Nekateri to povedo z zvonovi, drugi s klicem k molitvi, ampak vse verske skupnosti pravijo isto: V teh težkih časih stojimo skupaj."

Težave pa nastajajo tudi, ker v nekaterih četrtih večjih nemških in avstrijskih mest mnogi ljudje nemškega jezika ne razumejo in posledično za vladne odredbe proti širjenju pandemije sploh ne vedo. Švedska naj bi podobne težave reševala z arabskimi podnapisi poročil na javni televiziji.



ZDAJ JE PRILOŽNOST IN ČAS, DA PODPRETE NAŠE NEODVISNO NOVINARSKO DELO! 

Začela se je spomladanska donacijska akcija za nadaljnje delovanje medija Domovina.je. Donirate lahko s klikom na spodnjo sliko

KOMENTAR: dr. Vanja Kočevar
Koronakriza razgalja zgrešeni koncept multukulturalizma
Roger Scruton je že leta 2004 v svoji knjigi England and the Need for Nations poudarjal pomen nacionalne države, ki z ohranjanjem skupne kulture omogoča družbeno kohezijo in posledično zaupanje med državljani. Politika multikulturalizma, ki jo danes vodi večina evropskih vlad, prav obratno predvideva preplet več kultur na določenem ozemlju in od priseljencev ne pričakuje prilagoditve vodilni kulturi v posamezni državi. Takšno migracijsko politiko, ki priseljencem omogoča takojšen dostop do javnega socialnega, zdravstvenega in šolskega sistema brez potrebe po integraciji, je Scruton pikro poimenoval kar "subvencionirano priseljevanje" (subsidised immigration). Da je imel nedavno preminuli angleški filozof še kako prav, ko je pred poldrugim desetletjem svaril pred razpadom družbene kohezije, je nazorno pokazala pandemija koronavirusa. Multikulturna družba namreč povsod poka po šivih. Problem multikulturnih družb je v tem, da jih ne povezuje nobena kulturna, verska ali ideološka skupna točka. Ko zunanja kriza zamaje temelje političnega sistema, ki jih je umetno združeval, precej razpadejo na svoje monokulturne prafaktorje. Proces getoizacije, ki je bil že desetletja opazen v mnogih evropskih mestih, se s koronakrizo še stopnjuje. Resne težave pa bodo nastopile, če katera od evropskih držav vsled prihajajoče ekonomske krize v bližnji prihodnosti zaide v insolvenco.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike