Ko kupujemo hrano, se odločamo tudi o tem, koga bomo podprli

Kmetijske organizacije in Gospodarska zbornica Slovenije so ob svetovnem dnevu hrane opozorile, da se slovenski kmetje vsakodnevno soočajo z visokimi stroški pridelave, nelojalno konkurenco cenejšega uvoza, obsežno birokracijo in številnimi socialnimi izzivi. Potrošnike so pozvali, naj pri nakupu hrane izberejo lokalne proizvode in tako neposredno podprejo slovensko kmetijstvo. »Cenimo trud kmeta, kupujmo domače,« so poudarili.

Ob svetovnem dnevu hrane so kmetijske organizacije potrošnike pozvale, naj ne spregledajo truda slovenskega kmeta in izberejo lokalno hrano. »Slovenski kmetje potrebujejo priložnost za prodajo svojih izdelkov po konkurenčnih cenah. Prav je, da jim damo priložnost pri vsakodnevnem nakupnem odločanju. Ko se odločamo, čigavo hrano kupujemo, kupimo hrano slovenskega porekla,« je povedal predsednik KGZS Jože Podgoršek. Potrošniki s tem ne podpirajo le kakovosti, varnosti in sledljivosti hrane, temveč tudi varovanje okolja, ohranjanje slovenske krajine ter prihodnost podeželja.

»Ko kupujemo hrano, ne odločamo samo o tem, kaj bomo jedli – odločamo se, koga bomo podprli. Ali slovenskega kmeta, ki skrbi za našo zemljo, ali pa anonimnega trgovca nekje daleč, ki mu ni mar, kaj pride na naš krožnik,« pa je dodal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved.

Visoki stroški pridelave in nizke odkupne cene – od kilograma kruha kmet dobi približno desetino maloprodajne cene

Ena največjih težav v kmetijstvu so visoki stroški pridelave, ki jih kmetje pogosto ne morejo pokriti z odkupnimi cenami, ki se oblikujejo v verigi. V letu 2025 so bili po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije stroški pridelave pšenice 249 evrov na tono, odkupne cene v času žetve, ki so odvisne od cen, ki se dosežejo pri naslednjem členu v verigi, pa so bile po podatkih Zadružne zveze Slovenije v času žetve 200 evrov na tono za krušno pšenico in 180 evrov na tono za krmno pšenico.

Po izračunih Zadružne zveze Slovenije so kmetje v letu 2025 pri pridelavi pšenice ustvarili izgubo 354 evrov na hektar, v zadnjih treh letih pa skupaj preko 1.100 evrov na hektar. Tudi zaradi pomanjkanja kapacitet za skladiščenje slovenske pšenice pri prvem členu v verigi, t. j. pri kmetih in njihovih zadrugah, se pšenica v pretežnem delu proda v času žetve, ko so tudi cene najnižje. Kmet od kilograma kruha dobi približno desetino maloprodajne cene.

Če kmet ne pokrije stroškov pridelave, mu ni zagotovljena osnovna minimalna plača

Tudi odkupne cene krompirja so trenutno najnižje v zadnjem desetletju – pogosto za polovico nižje kot lani – in ne pokrivajo stroškov pridelave. Podobno je pri zelju in čebuli. Odkupna cena zelja trenutno znaša 0,30 evrov na kilogram in je glede na lansko leto 50 odstotkov nižja za zelje za presno porabo, pri zelju za predelavo pa tudi do 58 odstotkov. Odkupna cena čebule se je, odvisno od tehnologije pridelave, glede na lansko leto znižala za 55–77 odstotkov.

Če primerjamo odkupne cene zelenjadnic, ki se oblikujejo v verigi, bodo kmetje pri zelenjadnicah v letošnjem letu pridelali precejšnjo izgubo. »To, da kmet ne pokrije stroškov pridelave, pomeni, da mu ni zagotovljena osnovna minimalna plača, kar je pravica vsakega delavca v naši državi,« je opozorila Alenka Marjetič Žnider iz Zadružne zveze Slovenije. Posebno težavna je konkurenca oz. uvoz iz tretjih držav, kjer je dovoljena uporaba zaščitnih sredstev, ki so v EU prepovedana. Tudi sicer je nabor zaščitnih sredstev, ki jih imajo na razpolago slovenski pridelovalci, bistveno manjši od nabora zaščitnih sredstev, ki je na voljo pridelovalcem na skupnem evropskem trgu.

Med pogostejšimi težavami tesnoba, anksioznost in depresija

Kot se že nekaj časa opozarja, se kmetje soočajo z obsežnimi administrativnimi obveznostmi. Med letoma 2022 in 2024 je KGZS izvedla anketo med približno tisoč kmeti, ki je pokazala, da se s prekomernim stresom sooča kar 64 odstotkov kmetov, 41 odstotkov jih trpi za nespečnostjo, 38 odstotkov pa za izgorelostjo. Med pogostejšimi težavami so tudi tesnoba, anksioznost in depresija.

Prvi rezultati nove ankete, ki jo KGZS trenutno še izvaja, kažejo, da kmetom največ stresa povzročajo kmetijska politika in zakonodaja (71 odstotkov), nepredvidljivi dogodki v kmetijstvu, kot so suše, toče ali bolezni (69 odstotkov), sledijo nizke odkupne cene in obsežna administracija. »Mladi se za poklic kmeta vse manj odločajo in razlogi za to so jasni. Poleg težkih delovnih razmer, visokih stroškov pridelave, obsežne birokracije in nelojalne konkurence je pomemben dejavnik družbeni pritisk in pomanjkanje spoštovanja do kmetijskega poklica,« je opozorila predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob.

S posebnimi izzivi se spopadajo kmečke ženske, ki morajo usklajevati delo na kmetiji z družinskimi obveznostmi, pogosto brez ustrezne podpore ali priznanja. Za mnoge kmete je tudi upokojitev negotova, saj pokojnine pogosto ne zadostujejo za ohranjanje življenjskega standarda. 

Na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS poudarjajo, da sta skrb za zdravje, kakovost prehrane in trajnostno prihodnost skupna odgovornost pridelovalcev, živilske industrije, potrošnikov, raziskovalcev, izobraževalcev in odločevalcev. »To lahko dosežemo le s sodelovanjem vseh – pridelovalcev, živilske industrije, potrošnikov, raziskovalcev in odločevalcev. Lokalna pridelava in predelava sta temelj stabilnosti ter varnosti oskrbe za naše prihodnje generacije,« je izpostavila Nina Barbara Križnik.

O izzivih kmetijstva so na skupni novinarski konferenci govorili predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) - Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, Zadružne zveze Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine, Zveze kmetic Slovenije, Združenja hribovskih in gorskih kmetov, Zveze društev rejcev drobnice Slovenije, Kmečke iniciative in Združenja kmečkih sirarjev Slovenije.