Kristjani in pretepači

V zadnjem času se je v naši krasni domovini nabralo kar nekaj sumljivih dogodkov, povezanih s katoličani. Zajeli so vse, od politike, preko kulture, pa vse do dnevnih obiskovalcev svetih maš. Govorim seveda o medijsko-političnem napadu na ministra Ciglerja Kralja, onečaščenju freske na ljubljanski stolnici, eksploziji za pastoralnim domom župnije Ljubljana-Rudnik in pogostih vlomih v župnišča, ki smo jim priča vse od preteklega Božiča.


Posnetek komentarja Gabriela Kavčiča je na voljo na koncu prispevka.




Tega se je kar nabralo, dolg spisek za prejšnje leto pa najdete v Letnem poročilu Katoliške cerkve. Vsem nam je verjetno jasno, da v naši družbi vse bolj vre, in priročna tarča tega vrelega kropa smo tudi katoličani. Pretepači prežijo na nas.

Slovenija kot osnovnošolski razred


Če bi si Slovenijo predstavljali kot osnovnošolski razred, bi v njem zagledali veliko tiho večino, nekaj vedno glasnih predstavnikov, pa tudi nekaj pretepačev (= bullies). In vsaj en, krščanski del te tihe večine je pod stalnim, zoprnim pritiskom pretepačev in njihove bully-mentalitete. Za boljše razumevanje poglejmo nekaj njihovih tipičnih psiholoških značilnosti.

Bullies ali pretepači med nami

Bullies ali pretepači (= ustrahovalci, nasilniki, prepirljivci, bahači) so po prosti definiciji strahopetci-slabiči, ki pa imajo dovolj močno zaledje, da si lahko privoščijo, kar hočejo. Poskušajo najti najšibkejši člen, da se potem izživljajo nad njim.

Ob tem na površje privrejo težave z obvladovanjem jeze in impulzivnost; želja po nadzoru; pomanjkanje empatije; nenaklonjenost potrebam ali željam drugih;  fizično ali drugačno znašanje nad drugimi; uporaba sile; svoje žrtve krivijo za razloge svojega ustrahovanja; imajo težave pri upoštevanju pravil; ne sprejemajo avtoritete; pozitivno ocenjujejo nasilje; so izrazito samovšečni in samozadovoljni.

Bully-mentaliteto je včasih težko odkriti, ker je lepo zapakirana


Bully-mentaliteto je sicer včasih težje odkriti, ker jo je mogoče zapakirati v toliko različnih embalaž! Lahko jo ovijete v božično voščilo ali umetniško instalacijo, lahko se enostavno zlažete in natolcujete, podtaknete kakšen negativen stereotip, lahko koga označite za mračnjaka, kot se dogaja v teh dneh. Bully-mentaliteto lahko zavijete tudi v obtoževanje o korupciji in besedičenje o razsvetljenstvu, v resnici pa pretepaško širite svoje nazadnjaške ideje, ob katerih prostora za dejansko zapuščino razsvetljenstva – pluralizem – pač ni. Naštevamo lahko v nedogled.

Od politikov do dejanskih pretepačev


Postati moramo bolj pozorni na vse pretepače v naši deželi, ki dan na dan po malem gradijo svojo bully-mentaliteto. Zadeva se začne pri politikih, nadaljuje v medijih in konča pri strahopetnih anonimnih dejavnostih dejanskih pretepačev. Tako pride do skrunitve (in ne vandalizma, kot so pisali mediji) Device Marije, lahko pa tudi do kakšne eksplozije. Najbolj evidenten primer pa so pretepaški (anonimni) internetni komentarji. Pojdite brati recimo komentarje pod naključno novico o kakšnem vlomu v župnišče. Ob branju komentarjev iz mojih domačih krajev sem se na primer zavedel, da tudi sam očitno živim med pretepači.

Vsepovsod so


V naši družbi torej vre in ne smemo si dovoliti, da zadeve še dodatno eskalirajo. Tudi kristjani se moramo zavedati, da nas od politike navzdol obdajajo nekateri, ki so sami pri sebi vedno ostali in ostajajo osnovnošolski pretepači, imajo pa dandanašnji tudi dovolj močno zaledje, da si lahko privoščijo vse zgoraj našteto in s tem širijo gonjo. Pri tem pa niti nič ne tvegajo.
bullies – pretepači – ki redno prispevajo k rušenju ravnovesja v slovenskem narodu, potrebujejo žrtve.

»Smo že vajeni«


Pred kratkim sem nekemu župniku poslal tole sporočilo: »Berem o vlomu. Upam, da si ok«. Kratko vprašanje, še krajši odgovor: »Sem že vajen«. No, draga Slovenija, takle mamo, nekateri naši državljani so že vajeni, da se vlamlja in krade. To resnično spominja na osnovnošolsko nemoč pred bullyji, pretepači, ki se v tem primeru sicer začne pri politikih – to je v teh dneh zelo očitno – in se kot koronavirus širi navzdol in zastruplja. Evidentni, dolgoletni primer je gonja proti Katoliški cerkvi, čeprav bi se tudi v Cerkvi dalo na vseh nivojih najti pretepače, ampak to je že druga tema.

Če se vrnem na začetek: zakaj se je v kratkem nabralo kar nekaj sumljivih dogodkov, povezanih s katoličani? Zelo enostavno: ker se v Sloveniji to da in sme. Pretepači – včasih se celo okličejo za kristjane – imajo na piki tistega, ki je vsem znan kot bolj šibak (to mentaliteto se je vzgajalo pretekla desetletja) in na njem bojujejo svoj (na propad obsojeni) boj proti vedno istim temam.

Vsak je soodgovoren


Skratka: bullies – pretepači – ki redno prispevajo k rušenju ravnovesja v slovenskem narodu, potrebujejo žrtve. Tudi vsak od nas se mora zamisliti, kdaj se obnašamo kot pretepači in sami prispevamo k temperaturi vrelišča v našem narodu.

Vsi pa, ki svojo pretepaško mentaliteto širijo na katoličanih, so soodgovorni za oskrunjeno ljubljansko stolnico in številne stene drugih cerkva, soodgovorni so za nedavno eksplozijo, soodgovorni so tudi za to, da je omenjeni gospod župnik (in mnogi drugi) že kar navajen, da mu vsake toliko časa kam vlomijo. Prav vsak je soodgovoren, od tistega, ki nazadnjaško nestrpnost do drugače mislečih širi s poslanskega sedeža, pa vse do zadnjega anonimnega komentatorja, ki svoj srd zliva z domače zofe.

Tako je, če ne pazimo eden na drugega in če nimamo niti od politikov boljšega zgleda. Sicer pa drugače biti ne more. Če je pretepačev v narodu veliko, prej ali slej koga izmed njih izvoliš v parlament.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike