Lekcija iz Bruslja: Na odboru sprejeli resolucijo o spominu na žrtve komunizma v Sloveniji

Macesnova gorica. Foto: Nejc Štular

Odbor za peticije Evropskega parlamenta je s 17 glasovi za in enim proti sprejel Resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Kot je na omrežju X navedla evropska poslanka iz vrst SDS in podpredsednica Evropske ljudske stranke Romana Tomc, je bil s tem narejen zadnji korak pred glasovanjem na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, ki bo julija.

Načrtovana obstrukcija?

Pred glasovanjem je sicer del evropskih poslancev zapustil dvorano. Kot je navedla Romana Tomc, »ponosni nasledniki komunistov tudi v Evropskem parlamentu opravičujejo komunistične poboje. Pravica do spomina in groba je zanje napad na vlado«. Predstavniki Naprednega zavezništva socialistov in demokratov, kamor sicer spada evropski poslanec Matjaž Nemec, liberalcev, kamor spadata Irena Joveva in Marjan Šarec, ter Zelenih, kamor spada Vladimir Prebilič, so glasovanje obstruriali.

»Glede na to, kaj vse so počeli med pogajanji, so tudi to obstrukcijo očitno načrtovali vnaprej. Ni težko uganiti, kdo stoji za tem, saj gre za besede, ki jih pogosto slišimo v Sloveniji,« je navedla Tomčeva.

V zavezništvu S&D so namreč zapisali, da zavračajo polarizacijo in toksične poskuse prevrednotenja zgodovine. »Evropska ljudska stranka je zlorabila komisijo za peticije in ta parlament za napad na slovensko vlado pred parlamentarnimi volitvami zgodaj prihodnje leto,« so zapisali v sporočilu parlamentarni komisiji.

Resolucija za promocijo sprave

Predlog resolucije sicer poudarja, da bi bilo treba zgodovino v vsej njeni kompleksnosti spoštovati in obravnavati z objektivnim, vključujočim in na dokazih utemeljenim dialogom, s katerim se spodbujata razumevanje in sprava. Ohranjanje spomina na tragično preteklost Evrope in na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov je bistveno za spoštovanje dostojanstva teh žrtev, promocijo sprave, človekovih pravic in pravne države.

Vir: Ana Gregorič

Po drugi svetovni vojni je bilo več kot 100.000 prebivalcev Slovenije, ki so se upirali komunističnemu sistemu in njegovi ideološki represiji, žrtev različnih oblik nasilja. Ta dejanja so bile hude kršitve temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do življenja, poštenega sojenja in dostojnega pokopa, lahko beremo v resoluciji.

Jugoslovanski komunistični režim v Sloveniji je po navedbah iz dokumenta izvensodno usmrtil več deset tisoč civilistov in vojnih ujetnikov, več tisoč je bilo usmrčenih samo leta 1945, takoj po koncu vojne.

Hudodelstva zoper človečnost ne zastarajo

Predlog resolucije opominja tudi na več kot 750 lokacij prikritih grobišč, ki so razkrila sistematično prizadevanje za prikritje teh zločinov. Ker je bila razprava o njih desetletja prepovedana, se je »zakopala zgodovinska resnica in onemogočil proces sprave«. Slovenska vlada je predlani celo odpravila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, obenem pa je državni zbor sprejel zakon, ki je prepovedal uporabo simbolov nacizma, fašizma in kolaborističnih organizacij iz druge svetovne vojne, ne pa tudi simbolov komunizma.

Spomin na zločine, ki so jih zagrešili totalitarni režimi, bi moral biti del kolektivnega spomina, ki oblikuje sodobno evropsko zgodovino. Resolucija poudarja tudi pomen vključevanja zgodovinskih dejstev v izobraževalne programe. »Hudodelstva zoper človečnost ne zastarajo,« navaja. Presojati in obravnavati bi jih bilo treba po istih merilih, tudi ko gre za delovanje jugoslovanskih komunističnih oblasti.

Za obsodbo vseh totalitarizmov

Resolucija poudarja tudi moralno odgovornost za ohranjanje spomina na vse nedolžne žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. Prizadeva si za nadaljevanje uradne preiskovalne misije za odkrivanje množičnih grobišč v Sloveniji ter poziva k celovitemu pregledu arhivov jugoslovanskih tajnih služb.

Obsoditi bi bilo treba vse totalitarne režime, njihovih simbolov pa se ne bi smelo poveličevati. Žrtve druge svetovne vojne in povojnega nasilja komunističnih oblasti v Sloveniji bi bilo treba pokopati na ustrezen in dostojen način, še lahko beremo v predlogu resolucije. Peticijo s prvopodpisanim zgodovinarjem Mitjo Ferencem so v Evropski parlament vložili predlani, potem ko je vlada ukinila 17. maj kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike