Lekcija iz Bruslja: Na odboru sprejeli resolucijo o spominu na žrtve komunizma v Sloveniji
Odbor za peticije Evropskega parlamenta je s 17 glasovi za in enim proti sprejel Resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Kot je na omrežju X navedla evropska poslanka iz vrst SDS in podpredsednica Evropske ljudske stranke Romana Tomc, je bil s tem narejen zadnji korak pred glasovanjem na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, ki bo julija.
Načrtovana obstrukcija?
Pred glasovanjem je sicer del evropskih poslancev zapustil dvorano. Kot je navedla Romana Tomc, »ponosni nasledniki komunistov tudi v Evropskem parlamentu opravičujejo komunistične poboje. Pravica do spomina in groba je zanje napad na vlado«. Predstavniki Naprednega zavezništva socialistov in demokratov, kamor sicer spada evropski poslanec Matjaž Nemec, liberalcev, kamor spadata Irena Joveva in Marjan Šarec, ter Zelenih, kamor spada Vladimir Prebilič, so glasovanje obstruriali.
»Glede na to, kaj vse so počeli med pogajanji, so tudi to obstrukcijo očitno načrtovali vnaprej. Ni težko uganiti, kdo stoji za tem, saj gre za besede, ki jih pogosto slišimo v Sloveniji,« je navedla Tomčeva.
V zavezništvu S&D so namreč zapisali, da zavračajo polarizacijo in toksične poskuse prevrednotenja zgodovine. »Evropska ljudska stranka je zlorabila komisijo za peticije in ta parlament za napad na slovensko vlado pred parlamentarnimi volitvami zgodaj prihodnje leto,« so zapisali v sporočilu parlamentarni komisiji.
Resolucija za promocijo sprave
Predlog resolucije sicer poudarja, da bi bilo treba zgodovino v vsej njeni kompleksnosti spoštovati in obravnavati z objektivnim, vključujočim in na dokazih utemeljenim dialogom, s katerim se spodbujata razumevanje in sprava. Ohranjanje spomina na tragično preteklost Evrope in na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov je bistveno za spoštovanje dostojanstva teh žrtev, promocijo sprave, človekovih pravic in pravne države.
Po drugi svetovni vojni je bilo več kot 100.000 prebivalcev Slovenije, ki so se upirali komunističnemu sistemu in njegovi ideološki represiji, žrtev različnih oblik nasilja. Ta dejanja so bile hude kršitve temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do življenja, poštenega sojenja in dostojnega pokopa, lahko beremo v resoluciji.
Jugoslovanski komunistični režim v Sloveniji je po navedbah iz dokumenta izvensodno usmrtil več deset tisoč civilistov in vojnih ujetnikov, več tisoč je bilo usmrčenih samo leta 1945, takoj po koncu vojne.
Hudodelstva zoper človečnost ne zastarajo
Predlog resolucije opominja tudi na več kot 750 lokacij prikritih grobišč, ki so razkrila sistematično prizadevanje za prikritje teh zločinov. Ker je bila razprava o njih desetletja prepovedana, se je »zakopala zgodovinska resnica in onemogočil proces sprave«. Slovenska vlada je predlani celo odpravila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, obenem pa je državni zbor sprejel zakon, ki je prepovedal uporabo simbolov nacizma, fašizma in kolaborističnih organizacij iz druge svetovne vojne, ne pa tudi simbolov komunizma.
Spomin na zločine, ki so jih zagrešili totalitarni režimi, bi moral biti del kolektivnega spomina, ki oblikuje sodobno evropsko zgodovino. Resolucija poudarja tudi pomen vključevanja zgodovinskih dejstev v izobraževalne programe. »Hudodelstva zoper človečnost ne zastarajo,« navaja. Presojati in obravnavati bi jih bilo treba po istih merilih, tudi ko gre za delovanje jugoslovanskih komunističnih oblasti.
Za obsodbo vseh totalitarizmov
Resolucija poudarja tudi moralno odgovornost za ohranjanje spomina na vse nedolžne žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. Prizadeva si za nadaljevanje uradne preiskovalne misije za odkrivanje množičnih grobišč v Sloveniji ter poziva k celovitemu pregledu arhivov jugoslovanskih tajnih služb.
Obsoditi bi bilo treba vse totalitarne režime, njihovih simbolov pa se ne bi smelo poveličevati. Žrtve druge svetovne vojne in povojnega nasilja komunističnih oblasti v Sloveniji bi bilo treba pokopati na ustrezen in dostojen način, še lahko beremo v predlogu resolucije. Peticijo s prvopodpisanim zgodovinarjem Mitjo Ferencem so v Evropski parlament vložili predlani, potem ko je vlada ukinila 17. maj kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.
29 komentarjev
Peter Klepec
Johan, apropos “kolaboracija”: a mislite, da npr. Finci, ki so bili nemski zavezniki na zacetku vojne, sami sebi delajo problem s tem? Niti priblizno, ker so bili sovrazniki Rusi in je bilo treba imeti zaveznika, a ne? Da so pa Nemci imeli Auschwitz pa ni bil finski problem.
Johan
Grem tudi stavit, da je tudi pri tebi kolaboracija v genskem zapisu. Sicer je ne bi tako vneto zagovarjal. Glede komunizma pa gre zgolj za desničarsko preganjavico.
Peter Klepec
Motis se Johan, moji predniki so bili med drugim nosilci partizanskih spomenic in padli narodni heroji; ampak, to je bilo na zacetku in so se motili, niso videli gozda zaradi dreves;
IgorP
Igor Ferluga
25. 06. 2025 20:42:34
Cesar Karel je ponujal trializem(nemški, ogrski in slovanski del države).
Igor Ferluga
Takrat, ko je sprejel Korošca, so se severnejši slovanski narodi že odločili za samostojne drzave, tako da bi trializem, če se ne motim ideja v atentatu ubitega Franca Ferdinanda, od Slovanov vključeval komaj koga drugega kot Slovence. Morda še Hrvate in del Srbov. Sicer bi zaradi usode Habsburzanov v Avstriji tako ali tako tak načrt padel v vodo, tudi če bi ga sprejeli.
Anton Vidmar
Lepo: da bom v skupnem boju proti komunističnim banditom na slovenskem ozemlju...torej samoobramba in ne pomoč Nemčiji pri njenih bojih po Evropi,a ne !
IgorP
Rado
24. 06. 2025 18:28:01
Ne rabi se sklicevati, ker je vse to po zaslugi komunistov že imela! Zakaj se ne sklicuje na belčke in domobrance temeljna listina ustave Republike Slovenije?????
IgorP
Še enkrat konkretiziram:
-kakšna država bi bili, če ostanemo po 1. s. vojni v Avstriji
- Kaj so glede Dravske banovine imeli v mislih Karađorđeviči
Peter Klepec
Ze vprasanje je hecno; “mi” nismo drzava, v SLO pa se posebno ne, razen seveda tistih, ki si drzavo lastijo.
Anton Vidmar
Veliko bolje bi bilo,če bi ostali vAvstriji kot dežela Kranjska. Ne bi se še danes otepali s komunizmom !
Igor Ferluga
No, v Avstroogrski smo bili ne le Krajnjska, ampak tudi ( južna) Štajerska in Goriška. Sicer pa je zadnji česar, prerano umrli blaženi Karl ponujal Slovencem ob koncu vojne federalni status, podobno kot že prej doseženi za ogrski del monarhije. A ga je Anton Korošec kot glasnik tedanjega večinskega mnenja na Slovenskem zavrnil. "Zu spät, Ihre Maiestät" naj bi izjavil.
Rado
"Slovenska temeljna listina in ustava Republike Slovenije se niti z besedico ne sklicuje na to, o čemer ti tu natolcuješ. Komunizem je passe"
Na Domovino se vežejo predvsem neizobraženci. Seveda je jasno, da komunizma nismo imeli. Komunizem je bila le Marxova opcija za bodočnost. Imeli pa smo socializem, ki sicer res ni omogočal bogatenja, vsaj večini ne, je pa za socialo bilo bolj poskrbljeno kot danes.
PW-Tacka
Domovina je ena in moja domovina je Slovenija. Rada grem v tujino, še raje se vračam domov, v moj DOM, mojo DOMOVINO. Predvsem pa nisem "neizobraženka".
Rado
PW, zapisal sem predvsem. Torej med neizobražene nisem štel tudu tebe. Lepo te pozdravljam.
Peter Klepec
Hja, ce je tako, tudi ni nobenega trupla nikjer in nihce ni bil v zaporu ali izgubil sluzbe; nikomur niso nic ukradli. A ni bilo lepo?
Anton Vidmar
Rado,država,ki ji vladajo komunisti ima pač komunizem. Tak ali drugačen,ampak je komunizem. In take države gospodarsko propadejo,kot SFRJ,SZ,Kuba,Venezuela...
Rado
Ja, Tonček je tudi eden tistih, ki nič ne čita. Samo piše. Lastništvo proizvodnih sredstev Komunizem: Zagovarja popolno skupno lastništvo vseh proizvodnih sredstev Socializem: Dopušča kombinacijo javnega in zasebnega lastništva proizvodnih sredstev. Vloga države: Komunizem: V teoretičnem marksističnem smislu si prizadeva za odpravo države. Socializem: Verjame v aktivno vlogo države pri uravnavanju gospodarstva in zagotavljanju socialnih storitev • Gospodarski sistem: Komunizem: Temelji na centralnem načrtovanju, kjer država (ali skupnost) določa, kaj se proizvaja, koliko in kako se porazdeli. Trg in konkurenca ne obstajata. Socializem: Pogosto vključuje tržno gospodarstvo, vendar z močnim socialnim nadzorom in regulacijo. • Metode spremembe: Komunizem: Zgodovinsko je pogosto zagovarjal revolucionarno spremembo (proletarska revolucija), da bi strmoglavil kapitalistični sistem. Socializem: Večinoma se zavzema za demokratične in evolucijske spremembe znotraj obstoječega političnega sistema, kot so volitve, socialne reforme in zakonodaja.
Peter Klepec
A vi samega sebe stejete za izobrazenca?😂
Igor Ferluga
To je velik dan za normalnost Slovenije, za demokracijo in temeljno človekoljubje in pieteto pri nas, ki se bo potrdil, ko bo resolucija gladko izglasovana ne le na odboru, ampak tudi na plenarnem zasedanju celotnega parlamenta.
Te lekcije Evrope Sloveniji oz tistemu delu, ki tudi po 35 letih od zloma komunizma ni pripravljena sprejeti resnice o njegovi zločinski naravi in zločine obzalovati, zrtvam in svojcem pa vrniti pieteto in omogočiti osnovno zadoščenje in sprejetost v narodno občestvo v tej drzavi ne bo več možno zaobiti.
Resolucija, ki jo je spisal cenjeni zgodovinar Mitja Ferenc, sin eminentnega zgodovinarja, ki je bil sam partizan, je jasna in bo imela zavezujoč dolgoročni učinek za vse, ki se želijo prištevati k Evropi in k civilizaciji. Tisti, ki ji bodo še naprej trmasto nasprotovali, kot to počnejo vsi predstavniki levih koalicijskih strank v europarlamentu, torej Nemec, Joveva, Šarec in Prebilič, se s tem samoizločajo iz Evrope in iz civilizacije. S takimi, če ne spremenijo stališča, osebno nikoli ne bi sklepal koalicije. Nova koalicija po volitvah mora v celoti slediti resoluciji, ki se ji obeta gladek sprejem v evropskem parlamentu!
Anton Vidmar
No,v prejšnjem sklicu se to ni zgodilo. Ampak časi se spreminjajo. Ampak ne v prid levakom !
IgorP
To nikakor ne spremeni dejstva o temeljih slovenske državnosti! Postavljeni so bili med leti 1941-45(odpor proti okupatorjem) in z ustavo iz leta 1974, ki republikam daje temelje državnosti! Belčki in domobranci pa s tem nimajo nič!
Mefisto
O kakšnem in katerem uporu proti okupatorju govoriš?
lojze19
Tudi ti ne.
Peter Klepec
Vsekakor, a to pomeni le, da so ti temelji zlocinski.
ales
Ocena iz tvoje zgodovne: nezadostno, sedi 1
Igor Ferluga
Slovenska temeljna listina in ustava Republike Slovenije se niti z besedico ne sklicuje na to, o čemer ti tu natolcuješ. Komunizem je passe, komunistični režimi v Evropi so passe, Tito in Kardelj sta passe, enako socialistično "samoupravljanje" in neuvrščenost. Če se v glavah mnogi v Sloveniji od tega ne morete posloviti, je to vaš problem. Pred Evropo in svetom ne boste mogli izpasti drugače kot čudaki. Razen če boste zunaj skrivali svoja prepričanja, kot jih vsaj delno skrivata Golob in Fajon. Čudaki in ideološki dinozavri.
Mefisto
Aleš, IgorP, prjatu razumni, zelo dobro pozna zgodovino. Če je ne bi poznal, je ne bi mogel ponarejati in pačiti. Odkar mu je umrl stric iz ozadja, je zgodovinsko še bolj izgubljen.
Rado
Najbrž govori Igor o, domobranski prisegi 1944: "Prisegam pri vsemogočnem Bogu na slovensko zastavo in na slovenski narod, da bom hraber, svojim nadrejenim zvest in poslušen, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje Velike Nemčije, proti komunističnim banditom na slovenskem ozemlju svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj!" Torej govori o navezi nemški okupator/ domoči kolaboranti.
Johan
Res, težko je zagovarjati kolaboracijo. Razen nekaj argumentov na trhli osnovi, se kaj hitro vse skupaj sesuje. Poslednji poskus iz obupa je pisanje nove zgodovine. Grem pa stavit s vsakim desničarjem posebej za zaboj piva, da se med Slovenci ne bo prijela. No, ja, prijemlje se med desničarji, ki so tako ali drugače dedno povezani z največjo sramoto v narodovi preteklosti.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.