Leto dni čakanja na operacijo kolena? Luksuz, ki ga kmalu več ne bo

Čakalne vrste se še podaljšujejo. Že do sedaj so bile za ortopedske operacije čakalne vrste med najdaljšimi. A ker so koncesionarji delali hitro in veliko, so vrste nekako premikali. Od zdaj naprej se bo vse ustavilo, že ko bo dosežena »kvota« – vlada je namreč omejila število ortopedskih operacij pri koncesionarjih. Ob tem je treba še spomniti, da trije ortopedi odhajajo iz UKC Ljubljana, v Novem mestu pa so enega zaradi prekomerne aktivnosti odpustili. Slednji bo tako omejen še pri koncesionarju. 

Na predbožični dan – tik po tem, ko je ustavno sodišče odločilo, da je splošna prepoved dela javnih zdravnikov za zasebnike v nasprotju z ustavo – je vlada na predlog pristojne ministrice spremenila uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ministrstvo za zdravje je koncesionarjem poslalo obvestilo – ortopedske operacije, ki so bile do sedaj plačane po realizaciji, bodo omejene na letno kvoto, ki jo je določil ZZZS. Od 5. januarja naprej bo tako odpadlo veliko število operacij.  

»Ne zaradi pomanjkanja kapacitet. Zaradi omejitve plačevanja operacij s strani vlade in posledično ZZZS,« so zapisali Mladi zdravniki in pojasnili, da so morali koncesionarji preklicati paciente za več mesecev vnaprej in jim povedati, da na operacijo lahko pridejo samo, če jo plačajo iz svojega žepa. Kljub temu, da imajo veljavno zdravstveno zavarovanje in bi še pred enim tednom to operacijo lahko dobili preko ZZZS. »Lahko si predstavljate, kaj to pomeni za paciente: na operacijo so se psiho-fizično pripravljali, si uredili bolniško odsotnost, nego na domu, sedaj pa operacije ne bodo prejeli in se lahko za več let postavijo v vrsto v katero od bolnišnic. Dobrodošli v Slovenistanu,« so zapisali in dodali, da gre za lep primer, ki pokaže, zakaj imamo tako dolge čakalne vrste.

🤯 Na predbožični dan, 24.12., tik po ustavitvi novele ZZDej s strani Ustavnega sodišča, so koncesionarji dobili obvestilo @MinZdravje , da se jim omeji izvajanje ortopedskih operacij, ki so bile doslej plačane po realizaciji, zgolj na letno kvoto, ki jo je plansko določil ZZZS.… pic.twitter.com/IFtYwBg8Ug

— Mladi zdravniki (@MladiZdravniki) January 10, 2026

»Danes imam fetalno kardio ambulanto. Prišla je gospa, s katero se videvava na dva tedna. Tokrat sama. Mož je šel na operacijo kolena, pravi. Samoplačniško,« je na omrežju X zapisal kardiolog Samo Vesel, ki je v nadaljevanju pojasnil, da gospod zaradi bolečin ni več mogel čakati do oktobra, ko bi dobil termin. Operacija ga bo stala 5 tisoč evrov. Ki sta jih imela na strani za primer sile. »Zdaj so prihranki šli, upam da mu ZZZS in ministrstvo pošljeta vsaj zahvalo – za subvencioniranje javnega zdravstvenega sistema in krajšanja čakalnih vrst,« je zapisal. 

Koncesionarjem so omejili plačilo artroskopske operacije rame, operacije hrbtenice, operacije na stopalu (hallux valgus), endoproteze kolka, kolena, rame in gležnja, ter še nekatere druge artsroskopske operacije. Koncesionarji bodo odslej lahko opravili največ dvakratnik letnega pogodbenega programa ortopedskih operacij z ZZZS oz. dogovorjen program vključno s čakajočimi pri koncesionarju na dan veljavnosti uredbe. Če pogledamo podatke NIJZ, je bila na dan 7. 1. čakalna doba za artroskopsko operacijo rame več kot 155 dni (z napotnico hitro), nekaj dni manj za operacijo hrbtenice in še par dni manj (134,3) za artroskopsko operacijo kolena. Za endoprotezo kolena je čakalna doba kar 366 dni, 261 za endoprotezo kolka.

Na operacijo endoproteza kolka je decembra čakalo 5.081 pacientov (4.707 javni zavodi, 374 koncesionarji), na operacijo endoproteza kolena pa je čakalo 8.676 pacientov (8.043 javni zavodi, 633 koncesionarji). Povprečno so z redno napotnico čakali kar 664 dni, s hitro pa 378 dni. Kot je pisal tudi portal info360, bodo zaradi uredbe na Kirurgiji Bitenc na področju protetike kolena in kolka dobili plačanih 200 operacij manj, na področju operacij hrbtenice pa 500 manj. Letos bodo opravili okoli 700 operacij manj. 

Po realizaciji bodo še vedno plačani naslednji programi: dermatologija, rehabilitacija, zdravljenje s hiperbarično komoro, nefrologija – sredstva za laboratorij – specialistika, vitreoretinalna kirurgija, okulistika, ORL, citopatološke preiskave – pavšal, diabetologija, klinična psihologija, parodontologija, zobne bolezni in endodontija ter delovna terapija. 

»VRG (vrednotenje po Razširjenih Glavarinskih količnikih) krši državljanom ustavno zagotovljene pravice,« je zatrdila specialistka interne medicine Alenka Forte in spomnila na 51. člen Ustave: Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon določa pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev ... V VRG pa se dejansko pravice/dostopnost do storitev po njenih besedah regulira kar z uredbami ali splošnimi dogovori – kar tudi ni na ravni zakona. Pred božičem je tako prišla »uredba za podaljševanje čakalnih vrst« (Uredba o zdravstvenih storitvah za 2026). Učinkovite koncesionarje tolčejo po prstih, ker preveč naredijo, ne ozirajoč se na to, da je bil z vsako operacijo odrešen nekdo, ki je trpel. Medtem ko ortopedske operacije ne bodo več plačane po realizaciji, pa se bo 18 bolnišnicam pokrilo izgube v višini 65 milijonov evrov. »Plačano bo nekaj, kar ni opravljeno! Kaj poreče Zveza društev bolnikov? Pa varuh pacientovih pravic? A bo tem, ki čakajo v vrsti nad dopustno čakalno dobo, ZZZS plačala operacijo, opravljano v EU,« je vprašala Forte in izrazila upanje, da bodo volivci 22. marca odločili, da je dovolj norčevanja iz ljudi.

Vladna odločitev, da ZZZS koncesionarjem na področju ortopedije ne bo več plačeval storitev po dejanski realizaciji, pomeni neposreden udarec za bolnike in hkrati odkrito priznanje, da je bila politika skrajševanja čakalnih vrst zgolj retorična obljuba. V praksi to ne pomeni nič drugega kot zavestno podaljševanje že zdaj nedopustno dolgih čakalnih dob, saj javni zavodi kadrovsko in organizacijsko niso sposobni prevzeti dodatnega bremena, hkrati pa specialisti – tudi ortopedi – vse pogosteje zapuščajo javni sistem. Namesto da bi država povečala dostopnost storitev, širi administrativne manevre: podaljšuje dopustne čakalne dobe in spreminja metodologijo merjenja, da bi problem izgledal manjši, kot je v resnici. Rezultat je diametralno nasproten koalicijskim zavezam o »30 dneh do specialista« in skrajševanju čakalnih vrst – bolniki čakajo dlje, odgovornost pa se prelaga iz odločevalcev na izvajalce in paciente.

Po podatkih NIJZ je 1. novembra 2024 na prvi specialistični pregled čakalo več kot 95 tisoč bolnikov, kar je skoraj 10 tisoč več kot leto prej. Nad dopustno dolgo čakalno dobo je čakalo 8.694 bolnikov (specialistični pregledi), torej približno 3 tisoč več kot lani. Pri zdravstvenih storitvah (posegi, preiskave, terapije) je čakalo več kot 76 tisoč bolnikov, kar je približno 11 tisoč več kot pred letom dni. Število tistih, ki čakajo dlje od dopustne čakalne dobe, pa se je skoraj podvojilo in skočilo na 15.224 (posegi, preiskave, terapije).

Kot je zapisal specialist javnega zdravja Milan Krek za Portalpus: »Javno zdravstvo bo postalo še manj učinkovito in bo predvsem na razpolago revnim ter tistim, ki ne morejo koristiti zasebnega zdravstva. Torej bodo na koncu nastradali ljudje iz nižjih slojev, ki si ne morajo dvakrat plačati zdravstvenih storitev ali celo koristiti zdravstvene storitve v tujini. Predpisi, ki jih prejema vlada, ne krepijo javnega zdravstva, temveč ga šibijo.«