Levi opoziciji ponovno zmanjkalo glasov, Dikaučič ostaja minister

Pravosodni minister Marjan Dikaučič ostaja na položaju, kljub temu, da je bil njegov obstanek vse prej kot gotov. V javnosti je prevladovalo mnenje, da je bila njegova usoda odvisna od glasov poslancev DeSUS-a, s strani katerih ni imel zagotovljene absolutne podpore, a kljub temu je nezaupnico podprlo 42 poslancev, proti pa jih je bilo 28.


Omenimo, da sta bila dva poslanca Levice pozitivna na Covid-19, zato je vodja skupine Matej Tašner Vatovec predsedniku DZ Igorju Zorčiču predlagal preložitev glasovanja, a njegov predlog s strani Zorčiča ni bil sprejet.

Vatovec je povedal, da mora biti po poslovniku glasovanje izvedeno na seji, zato je predlagal, da bi sejo prekinili, in jo nadaljevali, ko bo poslanska zasedba spet popolna. Da bi interpelacija uspela, bi predlog poleg predlagateljev (KUL koalicije) morali podpreti še poslanci DeSUS-a in nepovezani poslanci. Interpelirani minister je imel sicer zagotovljeno podporo koalicijskih SDS, NSi in SMC, medtem ko so iz DeSUS sporočili, da se bodo o (ne)podpori odločali po končanem ministrovem zagovoru.

Očitki tako glede ministrovanja kot osebne integritete

Predlagatelji so ministru Dikaučiču očitali neimenovanje delegiranih evropskih tožilcev; izpostavili so pojem "začasnega",  ta je v zagovor povedal, da "niso trditve pravne stroke, kot se navaja v interpelaciji, tiste, ki vežejo ministra, pač pa so to izključno in samo veljavni pravni akti te države," ter da bo zaplet najverjetneje rešilo sodstvo. Po Dikaučičevem mnenju gre za sistemske težave:

https://twitter.com/StrankaSMC/status/1462741014087622658

https://twitter.com/StrankaSMC/status/1462770399461187587

Druga točka ministra obtožuje zapletov okoli imenovanja državnih tožilcev, a Dikaučič v zagovor pove, da so predlagatelji sami navedli, da težava ni v izvedbi poziva, kar je edina pristojnost, ki jo kot minister ima. Zavrnil je tudi očitke glede preseganja zakonskih pooblastil ministra (politično kadrovanje) in ravnanja ob potegovanju za zaposlitev.

Opozicijski poslanci so izpostavljali tudi domnevno ministrovo omejevanje delovnega časa notariata v Žalcu ter sodno preiskavo, kateri je minister trenutno podvržen; poslanka Tina Heferle (LMŠ) je v imenu predlagateljev povedala, da bi ob "tolikih okostnjakih iz omare" v zreli demokraciji odstopil sam, Meira Hot (SD) meni, da je "abotno in absurdno", da Dikaučič v tem stanju opravlja svojo funkcijo, v SAB mu očitajo nestrokovnost, Nataša Sukič (Levica) pa je ocenila, da je komunalni prispevek občini Šentjur plačal le zato, da bi si zagotovil predvsem podporo Roberta Polnarja (nekdanjega podžupana te občine), pa tudi poslancev DeSUS-a. Dikaučič je povedal, da nikoli ni nasprotoval plačilu prispevka, pač pa le višini zneska (30.000 evrov); pred dnevi je to vsoto poravnal.

https://twitter.com/n1slovenija/status/1462818828547678220

V imenu DeSUS pa je Ivan Hršak povedal: "Kot smo že pred dnevi sporočili v odzivu javnosti, se močno nagibamo k podpori interpelacije. A vseeno bomo, ker menimo, da je prav, prisluhnili tudi zagovoru ministra.” Kako so poslanci DeSUS dejansko glasovali, ni znano.

Koalicijski poslanci zadržano

Po pričakovanjih pa smo bili priča zelo pasivni "obrambi" ministra s strani koalicijskih strank; nekoliko aktivnejši je bil Dejan Kaloh (SDS), Tadeja Šuštar Zalar pa je v imenu NSi očitke glede spornega ravnanja ministra ter njegove domnevno vprašljive osebne integritete pojasnila z besedami: "Posameznik, ki zaseda tako visoko funkcijo, mora biti oseba z absolutno osebno in moralno integriteto. O tem najbrž ni nobenega dvoma. V državah z razvito demokracijo je to popolnoma samoumevno. In brž, ko se pojavi nek resen sum o določeni nepravilnosti, ne nujno nezakonitosti, ki bi jo zagrešil kak funkcionar pred ali med opravljanjem funkcije, sledi nemudoma odstop s funkcije. Poudarjamo pa, da mora biti tak sum resen in utemeljen."

Povedala je še, da minister ne nosi politične odgovornosti za očitke iz interpelacije, Dušan Verbič (SMC) pa meni, da je minister storil vse, da bi Slovenija imenovala delegirana tožilca, razloge za predlagano nezaupnico pa vidi v tem, da je minister član trenutne vlade.

Interpeliran zato, ker je minister sedanje vlade?

Tina Heferle je v imenu predlagateljev nasprotno trdila, da minister ni podal nobenega vsebinskega odgovora glede navedenih očitkov, hkrati pa mu je očitala osebnostne lastnosti, ki ga po njenem "krasijo" in navedla sum utaje davkov in sum ponarejanja poslovnih listin.

V zaključnem nastopu je minister v nasprotju s stališči opozicije izrazil razočaranje nad nivojem razprave: "Moram reči, da je vse to, kar smo danes poslušali, in tudi način, ki so ga nekateri izbrali, jasen odgovor, zakaj se dober kader brez političnih botrov čedalje težje odloči za neko aktivno participacijo v politiki." Povedal je, da si je želel tehtnih argumentov in vprašanj s strani predlagateljev, ki pa jih, kot pravi, ni bilo.

Zavzel je podobno stališče kot ministrica Simona Kustec ob svoji nedavni interpelaciji, in sicer, da ne gre za interpelacijo njegovega dela, pač pa je poziva k odstopu deležen zato, ker je minister te vlade. "Pred vami stojim kot minister za pravosodje, zato lahko odgovarjam le na očitke iz pristojnosti tega resorja," je dejal. Nedopustno se mu zdi, da bi se ministra razreševalo za dejanja, za katera ni pristojen; ob tem je ponovno zavrnil vse očitke, navedene v interpelaciji. Po prestani nezaupnici je povedal: "Vse očitke sem argumentirano zavrnil, in poslanci so to prepoznali."