Levica gradi svojo popularnost na razgradnji Slovenske vojske

Vir foto: http://www.varensvet.si
Pri Levici še niso vrgli puške v koruzo. Kljub temu, da Ustava RS prepoveduje referendume, ki bi lahko ogrozili varnost Slovenije, prav tako pa ne dopušča referenduma o zakonu izvrševanju proračunov, so včeraj že drugič začeli z zbiranjem podpisov za razpis referenduma, s katerim želijo preprečiti napovedana vlaganja v Slovensko vojsko.


Čeprav seveda dobro vedo, da tega referenduma ne more biti, kar pomeni, da si z zbiranjem podpisov zgolj krepijo volilno bazo ter javno postavljajo s temo, ki jim je pred meseci prinesla nekaj dodatne priljubljenosti, pišemo v komentarju uredništva.

Za lažje razumevanje obnovimo zgodbo: vlada je napovedala zagon investicij v SV v višini 780 milijonov evrov med letoma 2021 in 2026, ki so bile predvidene že v času ministrovanja SD-jeve Andreje Katič. Državni zbor jih je potrdil, nakar sta SD in Levica vložili referendum za njihovo preprečitev. DZ je referendum zavrnil, dopustnost samega referenduma je romala na Ustavno sodišče, prav tako pa so v ustavni presoji celotne investicije. Sodišče zdaj že nekaj časa odloča, pri čemer je zadržalo izvajanje zakona, s tem pa tudi investicije. Dokler ne dočakamo sodbe, vlaganje v vojsko ni možno.

Alternativna pot do rešitev težav SV?


A Državni zbor je za najnujnejše investicije v tem in naslednjem letu našel drugo pot: poslanci so sprejeli novelo zakona o izvrševanju proračunov v letih 2021 in 2022, ki investicije v vojsko izvzema iz omejitev pri prevzemanju obveznosti v breme proračuna. Tako so vojaške investicije spravili izpod okrilja posebnega zakona pod splošni dolgoročni program opremljanja SV. Proti temu pa Levica napoveduje referendum, ki pa ga, kot opozarja spodnji tvit, ustava prepoveduje.

https://twitter.com/JernejVrtovec/status/1375883435588337671

 

Pri Levici so se na sprejem novele zakona odzvali takole:

https://twitter.com/strankalevica/status/1375523472206659590

Stroka se strinja, da SV nujno potrebuje finančno injekcijo, s katero bi lahko rešila marsikatero težavo in dvignila nivo operativnosti. Kot smo poročali pred časom, tako meni tudi obramboslovka dr. Ljubica Jelušič, sicer članica SD, ki, kot pravi, nasprotovanja vlaganju v vojsko ne razume.

Znano je, da SV že več let zapored dobiva negativne ocene s strani vrhovnega poveljnika predsednika Pahorja, negativno jo ocenjujejo tudi pri Natu. Ob zadnjem obisku inšpektorjev lansko leto so ti izrazili dvom, da bo Slovenija uspela v doglednem času uspela sestaviti eno bataljonsko bojno skupino, čeprav je politika zavezništvu pred leti obljubila dve.

Ob materialni se SV sooča tudi s kadrovsko podhranjenostjo, a v času ministrovanju Mateja Tonina se je trend zaposlovanja zopet obrnil navzgor; v vojsko je torej prišlo več ljudi, kot jih je iz nje odšlo. Obenem je Slovenska vojska med institucijami v državi, ki jim ljudje najbolj zaupajo in je v zadnjem letu dni zaupanje celo dodatno pridobila.

Kljub temu pa bi SV po besedah ministra Tonina trenutno potrebovala dodatnih 1200 pripadnikov stalne sestave in 600 pogodbenih rezervistov. A teh težav ni moč rešiti brez denarja, in kot je pred časom povedal načelnik generalštaba Robert Glavaš, je SV preživela "12 let suše".

Kdo skrbi za domovino in kdo se igra politične igre?


S strani opozicije je večkrat slišati stališča, da ne nasprotujejo vlaganju v SV. Nekateri, denimo pri SAB-u, vlaganja celo podpirajo, a jih, kot je povedal poslanec Bandelli, skrbi, za kaj točno se bo denar porabil; ali bo resnično porabljen za obrambo Slovenije? Temu se pridružujejo pri Levici, kjer pravijo, da vojska mora biti opremljena, a hkrati vlaganja vidijo kot podporo ameriškemu imperializmu in, po besedah poslanca Kordiša, krinko za nove orožarske posle.

Na družbenih omrežjih opremljanju SV nasprotujejo takole:

https://twitter.com/strankalevica/status/1375722547912839169

Nasprotniki predvidenih vlaganj po lastnih besedah torej želijo vlagati v SV, a na drug način, kot to predvideva vladni načrt. Kljub temu pa z njihove strani ni bilo zaslediti nobenega vsebinskega predloga ali strokovno utemeljene pobude oziroma razprave, kako naj se SV v prihodnje razvija in čemu naj služi.

Stranka Levica je ob dnevu Civilne zaščite na svojem Twitterju celo pomešala pristojnosti vojske in civilne zaščite; v svojem tvitu (ni več dostopen) je favorizirala CZ nad SV. Spomnimo, obe organizaciji spadata pod MORS, in obe sta pomembni za delovanje družbe, a CZ je namenjena zaščiti in reševanju ob nesrečah, vojska pa prvenstveno delovanju v oboroženih konfliktih, ob nesrečah pa nudi pomoč.

Kot je razvidno iz spodnjih objav, pa imajo podporniki SV, ki nasprotujejo njeni razgradnji, drugačne poglede:

https://twitter.com/MatejTonin/status/1376188835080458240

https://twitter.com/bostjanperne/status/1375765794206969856

KOMENTAR: Rok Frelih
Bo početje Levice usodno za Slovensko vojsko?
Večjemu delu opozicijskih strank na čelu z Levico je uspelo zaustaviti življenjsko pomembna vlaganja v vojsko. Motivi so od stranke do stranke morda različni, razberemo pa lahko skupni imenovalec: nasprotovanje trenutni vladi. Bizarno je namreč, da denimo SAB in SD nasprotujeta načrtu Cerarjeve vlade, katere članici sta bili, SD nasprotuje celo predlogom lastne ministrice Katičeve, pa tudi lastnim strokovnjakom. Gre torej za politično preigravanje, v katerem javne debate izzvenijo v prepričevanje že prepričanih, oziroma grajenje volilne baze stranke Levica na populistični temi, v kateri se da z javnostjo lepo manipulirati. A z početjem, ki graj prerašča celo v javni linč SV izgublja ugled, obenem pa Slovenija močno izgublja na področju varnosti. Velja opozoriti, da je mir le obdobje med dvema vojnama in da država, ki ne hrani svoje vojske, kmalu hrani tujo. Vojsko je potrebno opremiti, in to pomeni tudi oborožiti, saj je namenjena oboroženemu boju, ko, oziroma če pride tak čas. Brez novih vlaganj SV nikakor ne bo zmožna izvajati boja proti okupatorju. Kot morajo biti gasilci usposobljeni in opremljeni v času, ko ni požara, mora tudi vojska biti oborožena in opremljena v času miru. Spomnimo se še besed nekdanjega poljskega veleposlanika v Sloveniji Pawła Czerwińskega: "Tudi zaradi zgodovine je pri nas vojska, vojaški poklic in sploh vojaški etos zelo spoštovan. Občutek dolžnosti do domovine je pri nas zelo močan. To pride naravno, od znotraj, da imaš občutek do domovine, in če je ogrožena, da jo braniš. To je vprašanje časti." Kaj pa mi, Slovenci?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
JUN
05