Ljudje so bolni zaradi slabe hrane po akcijskih cenah iz veleblagovnic
Ali čedalje večje omejevanje slovenskega kmeta in zategovanje pasu okrog živinoreje in poljedelstva na njegovi lastni zemlji ob čedalje večji preplavljenosti veleblagovnic s hrano tujega porekla (pogosto iz držav tretjega sveta, za katero pa se ljudje – predvsem zaradi cene – odločajo vedno pogosteje) pomeni, da je slovenska hrana na odstavnem pasu?
Ali sledi popolno uničenje domače industrije in prehranjevanje z manj kakovostno hrano; kmetje so glede prihodnosti skeptični, skrbi jih tudi izginjanje kakovostne in vse dražje hrane s trgovinskih polic.
Iz vsebie članka: »Kar bi moralo skrbeti ministrstvo za zdravje in čisto vsakega med nami, pa je količina mesa na žaru, ki ga Slovenke in Slovenci pojedo med prvomajskimi prazniki. Velika večina tega mesa je bila namreč kupljena v trgovskih akcijah, trgovci so pri cenah stiskali živilce, ti pa so na evropskem trgu iskali najcenejšo surovino.«
Bric pravi, da že desetletja slovenska državna politika uči kmete pridelovati ekološko hrano, a hkrati ne naredi praktično ničesar za spodbujanje Slovencev k uživanju take hrane. »Država mogoče dovolj podpira kmeta, ne naredi pa popolnoma ničesar za zaščito slovenskega kmeta, za družinsko kmetijo.
Članek je v celoti na voljo digitalnim naročnikom in bralcem 97. številke tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj, pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin in sproti podprete neodvisno novinarstvo ...
Vsem obiskovalcem Domovine je na voljo članek: Državno financiranje kmečkih združenj? Skrijejo se lahko pred Društvom za opazovanje ptic
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Enkratni nakup članka:
1,49 €
Prijavi se
Ste že naročnik?
Naroči se
Naročnina že od:
16,25 €
na mesec
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
Zadnje objave
Slovenija ima znanje, a ga prepočasi pretvarja v gospodarsko vrednost
3. 9. 2026 ob 9:00
Čigavi hlapci?
3. 9. 2026 ob 6:00
Po BSF – Slovenija, EU in opozorilo prihodnosti
2. 9. 2026 ob 18:04
Vrsta vidnih izzivalcev Jankovića se daljša; se županu že kaj tresejo hlače?
2. 9. 2026 ob 17:02
Ekskluzivno za naročnike
Čigavi hlapci?
3. 9. 2026 ob 6:00
Kako smo zidali hiše (7/10): Kdor hišo začne zidati, jo tudi dokonča
2. 9. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
SEP
04
Mučenci med Slovenci – 30
19:00 - 20:00
SEP
04
7. Slovenski večer v Celovcu
19:00 - 22:00
SEP
10
Egipčanska zbirka v Narodnem muzeju Slovenije
17:00 - 18:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
1 komentar
Andrej Muren
Zakaj v Sloveniji nikakor ne znamo in ne zmoremo uveljaviti nekega poslovnega modela, ki je v tujini razširjen in uspešen? Pa ne glede na to, ali gre za kmetijstvo ali zdravstvo, da ne govorim o čem drugem. To je še en primer naše nedržavotvornosti, ki se odraža tudi v dejstvu, da smo sicer dobri delavci, ubogljivi hlapci, nikakor pa ne dobri in pokončni gospodarji.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.