Lunin mrk – veseloigra Sonca, Zemlje in Lune

V nedeljo, 7. septembra 2025, zvečer se bo Luna za nekaj časa skrila v Zemljino senco, nastopil bo popolni Lunin mrk. To je izziv za šole in druge skupine (npr. skavti), da pripravijo opazovanje tega lepega dogodka in tako opozorijo na lepoto stvarstva ter zakonitosti (smotrnosti) v njem.

Kako nastane popoln lunin mrk?

Luna se giblje okoli Zemlje po ravnini, ki je 5° nagnjena glede na ravnino (ekliptiko*) Zemlje, ki potuje okoli Sonca. Na svoji poti pa lahko seka (vozel) ravnino Zemljine poti, in če so v tem vozlu po vrsti Sonce, Zemlja in Luna v ščipu (tj. polna Luna) – temu rečemo, da so kolinearni – pride do Luninega mrka.

Dolžina mrka je odvisna od oddaljenosti Lune od Zemlje: tir gibanja Lune okoli Zemlje je elipsa (ekscentričnost je 0,055), zato sta si enkrat bliže, drugič bolj narazen. Pri gibanju Lune poznamo dve pomembni točki: apogej (odzemlje) je točka, ko je Luna najbolj oddaljena od Zemlje; perigej (prizemlje) pa točka, ko je Luna najbliže Zemlji.

Najprej Luna stopi v polsenco; to imenujemo polsenčni mrk, opazijo pa ga le izurjeni opazovalci. Ko prepotuje polsenco, začne vstopati v Zemljino senco in senca počasi leze po Luni. Ko je cela Luna v Zemljini senci, nastopi popoln mrk. Potem po senci potuje proti nasprotnemu koncu. Počasi se odkriva in vstopa v polsenco. Ko prepotuje polsenco, je Luna »osvobojena« in spet sveti z vsem svojim žarom, saj je v ščipu.

Popolni mrk lahko traja do 107 minut, kar je odvisno od tega, ali je Luna v perigeju ali apogeju. Če upoštevamo še, da Luna stopi najprej v polsenco, nato v popolno senco in na koncu prepotuje še drugo polsenco, potem lahko celotna predstava traja do šest ur. Če Luna le delno zleze v popolno senco, potem je to delni Lunin mrk.

Luna stopi najprej v polsenco, nato v popolno senco in na koncu prepotuje še drugo polsenco. Celotna predstava lahko traja do šest ur.

Ali je luna ob popolnem mrku temna?

Ko je Luna v popolni temi Zemlje, bi pričakovali, da bo zatemnjena, a ni tako. Ob mrku Luno osvetljuje Sončeva svetloba, ki se je na poti skozi tanek obroč Zemljinega ozračja lomila proti Luni. Luna je temnejša, toda opazimo paleto barv: mrk se začne z zatemnjenim črnim delom, ki počasi leze po njej, in ko je vedno bolj pokrita, se začnejo barve spreminjati in se lahko pojavi ozek pas svetlo modre ali turkizne barve; nato preide v opečnato oranžno barvo; ko vsa zakorači v Zemljino senco, je njena barva opečnato oranžna do skoraj temno rjava. Vsak popolni Lunin mrk postreže z drugačno paleto barv. Na barve vpliva to, koliko lomljene svetlobe doseže Luno, kar je odvisno od razmer v Zemljinem ozračju. Če je v njem veliko oblakov ali vulkanskega pepela, pride do Lune malo svetlobe.

Vsak popolni Lunin mrk postreže z drugačno paleto barv. Na barve vpliva to, koliko lomljene svetlobe doseže Luno, kar je odvisno od razmer v Zemljinem ozračju.

Opazovanje mrka

Najprej analiziramo podatke o mrku. Če pogledamo podatke za septembrski mrk, opazimo, da se polsenčni in delni mrk začneta pred zahodom Sonca, Luna je tedaj še pod obzorjem in ne bomo videli dogajanja. Okoli 19.20 bo Luna –0,2° pod obzorjem. Poiskati moramo opazovalno mesto, kjer bomo gledali navzdol, npr. kakšen hrib (ok. 650 m. n. m.), ki ima odprt pogled na vzhod. Lokacijo opazovanja je smiselno pred opazovanjem preveriti; pomembno je, da je azimut okoli 100°, ker se bo tu odvijal glavni del te veseloigre. Potem ko bo Luna prilezla na 0,5°, bo opazovanje vedno lažje.

Ob koncu delnega mrka bo Luna že visoko, na 22,9° tedaj bo že astronomska noč. Polsenčni Lunin mrk je zelo težko opaziti, čeprav bo Luna visoko, vendar bo za malenkost manj osvetljena – zdi se, kakor bi bila prekrita s tanko sivkasto kopreno (zaveso).

Osrednji del igre septembrskega mrka bo potekal še v večernem mraku, zato bo opazovanje zahtevnejše. Pozorni moramo biti, da ujamemo čim več podrobnosti. Spremljamo vremenske karte. Na https://www.timeanddate.com/eclipse/in/slovenia/ljubljana?iso=20250907 najdemo animacijo popolnega Luninega mrka in podatke po krajih.

Zelo pomembno je, da si zabeležimo, kako smo opazovali: s prostim očesom, daljnogledom (npr. 10 x 50) ali teleskopom. Pri opazovanju bodimo pozorni na barvo, tvorbe na Luni (kraterje, morja). Opaženo opišemo in narišemo v pripravljene kroge (smiselno je uporabiti barvice). Ne pozabimo na fotografiranje.