Macron in Von der Leynova, dva obraza odnosov s Kitajsko. Bo Evropa ostala enotna?
Uredništvo
- 7. 4. 2023 ob 12:27
- 17 komentarjev
Emmanuel Macron in Ursula von der Leyen se ob srečanju s Xi Jinpingom zavzemata za enotnost, čeprav si Kitajska prizadeva izkoristiti morebitne razpoke v evropskih zavezništvih.
Francoski predsednik in vodja Evropske komisije sta v sredo priletela v Peking, v četrtek pa ju je sprejel kitajski predsednik.
Njuno skupno potovanje je zadnje v nizu opaznih prizadevanj evropskih voditeljev za sodelovanje s Kitajsko, ki sta ga v zadnjih mesecih obiskala nemški kancler Olaf Scholz in španski premier Pedro Sánchez.
Podobno kot onadva tudi Macron in von der Leyenova pritiskata na Xija, naj sprejme nadaljnje ukrepe za zaustavitev vojne v Ukrajini, hkrati pa se ukvarjata z vse bolj zaostrenimi trgovinskimi odnosi med Evropsko unijo in Kitajsko, ki je njena največja trgovinska partnerica.
Nekaj dni pred prihodom je von der Leyenova v ostrem govoru kritizirala Xija, ker ohranja prijateljstvo s Putinom. V sklicevanju na kitajski mirovni načrt v 12 točkah je poudarila, da je vsak načrt, ki bi utrdil ruske priključitve, "preprosto neizvedljiv".
Kot je po srečanju s kitajskim kolegom v Pekingu povedala predsednica Evropske komisije, bo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega poklical, ko bo za to pravi čas, kar je nejasno, a brez primere.
"Mi ... računamo na to, da Kitajska Rusiji ne bo neposredno ali posredno zagotovila nobene vojaške opreme, saj vsi vemo, da bi bilo oboroževanje agresorja v nasprotju z mednarodnim pravom," je von der Leyenova povedala medijem po srečanju s Xijem. "To bi dejansko znatno škodovalo odnosom med Evropsko unijo in Kitajsko."
"Kitajska lahko s svojimi tesnimi odnosi z Rusijo, ki so bili v zadnjih dneh ponovno potrjeni, odigra pomembno vlogo," je dejal Macron in pri tem omenil nasprotovanje Pekinga uporabi jedrskega orožja v Ukrajini ter njegov predlog za končanje konflikta v tej državi. Pred potovanjem na Kitajsko se je Macron po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Bidnom. Potrdila sta neomajno podporo svojih držav Kijevu.
https://twitter.com/vonderleyen/status/1643948564479868928
Poleg Ukrajine je von der Leyenova na srečanju s Xijem izpostavila tudi občutljivo vprašanje Tajvana, saj so napetosti zaradi morebitnih kitajskih potez v zvezi s samoupravnim otokom vse večje, kar je odziv na srečanje tajvanske predsednice Tsai Ing-wen s predsednikom predstavniškega doma ZDA, Kevinom McCarthyjem, v Los Angelesu.
"Stabilnost v Tajvanski ožini je izjemnega pomena," je von der Leyenova dejala o svoji razpravi o Tajvanu s Xijem. "Nihče ne bi smel enostransko in s silo spremeniti statusa quo v tej regiji. Grožnja z uporabo sile za spremembo statusa quo je nesprejemljiva."
Xi je v odgovor poslal strogo opozorilo glede vmešavanja v tajvanske zadeve. "Tajvansko vprašanje je v središču ključnih interesov Kitajske," je dejal Xi. "Če želi kdo povzročiti razburjenje glede 'ene Kitajske', se kitajska vlada in ljudstvo s tem ne bosta nikoli strinjala. Če kdo računa, da bo Kitajska popustila ... glede Tajvana, je to iluzija."
Vodja Evropske komisije Ursula von der Leyen je doslej najodločneje sporočila, da je sporazum o celovitem sporazumu o naložbah mrtev, saj se o njem sploh še ni razpravljalo.
"O celovitem sporazumu o naložbah ni bilo govora," je dejala na novinarski konferenci po srečanju s kitajskim predsednikom. "Poznate naše stališče. Pogajanja smo začeli približno pred desetimi leti, celovit sporazum o naložbah pa smo sklenili pred dvema letoma. Od takrat se je veliko zgodilo," je dejala, med drugim se je poslabšal dostop podjetij iz EU do kitajskega trga.
"Unija in Kitajska sta odvisni druga od druge, vendar so odnosi med njima v zadnjih letih postali bolj zapleteni. Zato je pomembno, da skupaj razpravljamo o vseh vidikih naših odnosov, ki bi EU in Kitajski pomagali krmariti skozi težavno in nepredvidljivo geopolitično okolje," je dodala.
Macronov obisk na Kitajskem je sicer namenjen krepitvi ohlajenih političnih odnosov med državama in pospešitvi gospodarskih vezi. Njegov obisk je sovpadel z napovedjo Airbusa, da bo tam odprl drugi obrat in podvojil proizvodne zmogljivosti. V 50-članski gospodarski delegaciji so tudi vodilni več drugih francoskih multinacionalk, med njimi tudi LMHV.
Francoski predsednik in vodja Evropske komisije sta v sredo priletela v Peking, v četrtek pa ju je sprejel kitajski predsednik.
Njuno skupno potovanje je zadnje v nizu opaznih prizadevanj evropskih voditeljev za sodelovanje s Kitajsko, ki sta ga v zadnjih mesecih obiskala nemški kancler Olaf Scholz in španski premier Pedro Sánchez.
Podobno kot onadva tudi Macron in von der Leyenova pritiskata na Xija, naj sprejme nadaljnje ukrepe za zaustavitev vojne v Ukrajini, hkrati pa se ukvarjata z vse bolj zaostrenimi trgovinskimi odnosi med Evropsko unijo in Kitajsko, ki je njena največja trgovinska partnerica.
Nekaj dni pred prihodom je von der Leyenova v ostrem govoru kritizirala Xija, ker ohranja prijateljstvo s Putinom. V sklicevanju na kitajski mirovni načrt v 12 točkah je poudarila, da je vsak načrt, ki bi utrdil ruske priključitve, "preprosto neizvedljiv".
Rusija in Kitajska
Kot je po srečanju s kitajskim kolegom v Pekingu povedala predsednica Evropske komisije, bo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega poklical, ko bo za to pravi čas, kar je nejasno, a brez primere.
"Mi ... računamo na to, da Kitajska Rusiji ne bo neposredno ali posredno zagotovila nobene vojaške opreme, saj vsi vemo, da bi bilo oboroževanje agresorja v nasprotju z mednarodnim pravom," je von der Leyenova povedala medijem po srečanju s Xijem. "To bi dejansko znatno škodovalo odnosom med Evropsko unijo in Kitajsko."
"Kitajska lahko s svojimi tesnimi odnosi z Rusijo, ki so bili v zadnjih dneh ponovno potrjeni, odigra pomembno vlogo," je dejal Macron in pri tem omenil nasprotovanje Pekinga uporabi jedrskega orožja v Ukrajini ter njegov predlog za končanje konflikta v tej državi. Pred potovanjem na Kitajsko se je Macron po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Bidnom. Potrdila sta neomajno podporo svojih držav Kijevu.
https://twitter.com/vonderleyen/status/1643948564479868928
Tajvan točka večnega spora
Poleg Ukrajine je von der Leyenova na srečanju s Xijem izpostavila tudi občutljivo vprašanje Tajvana, saj so napetosti zaradi morebitnih kitajskih potez v zvezi s samoupravnim otokom vse večje, kar je odziv na srečanje tajvanske predsednice Tsai Ing-wen s predsednikom predstavniškega doma ZDA, Kevinom McCarthyjem, v Los Angelesu.
"Stabilnost v Tajvanski ožini je izjemnega pomena," je von der Leyenova dejala o svoji razpravi o Tajvanu s Xijem. "Nihče ne bi smel enostransko in s silo spremeniti statusa quo v tej regiji. Grožnja z uporabo sile za spremembo statusa quo je nesprejemljiva."
Xi je v odgovor poslal strogo opozorilo glede vmešavanja v tajvanske zadeve. "Tajvansko vprašanje je v središču ključnih interesov Kitajske," je dejal Xi. "Če želi kdo povzročiti razburjenje glede 'ene Kitajske', se kitajska vlada in ljudstvo s tem ne bosta nikoli strinjala. Če kdo računa, da bo Kitajska popustila ... glede Tajvana, je to iluzija."
Ekonomski dogovor s Kitajsko mrtev
Vodja Evropske komisije Ursula von der Leyen je doslej najodločneje sporočila, da je sporazum o celovitem sporazumu o naložbah mrtev, saj se o njem sploh še ni razpravljalo.
"O celovitem sporazumu o naložbah ni bilo govora," je dejala na novinarski konferenci po srečanju s kitajskim predsednikom. "Poznate naše stališče. Pogajanja smo začeli približno pred desetimi leti, celovit sporazum o naložbah pa smo sklenili pred dvema letoma. Od takrat se je veliko zgodilo," je dejala, med drugim se je poslabšal dostop podjetij iz EU do kitajskega trga.
EU in Kitajska sta 30. decembra 2020 načeloma zaključili pogajanja o celovitem sporazumu o naložbah (CAI). Sporazum vlagateljem iz EU zagotavlja večjo raven dostopa do kitajskega trga.
Kitajska se je v sporazumu zavezala, da bo zagotovila pravičnejšo obravnavo podjetij iz EU, kar jim bo omogočilo, da bodo na Kitajskem konkurirala pod enakimi pogoji. Te zaveze zajemajo podjetja v državni lasti, preglednost subvencij in pravila proti prisilnemu prenosu tehnologije.
Kitajska se je v sporazumu zavezala, da bo zagotovila pravičnejšo obravnavo podjetij iz EU, kar jim bo omogočilo, da bodo na Kitajskem konkurirala pod enakimi pogoji. Te zaveze zajemajo podjetja v državni lasti, preglednost subvencij in pravila proti prisilnemu prenosu tehnologije.
"Unija in Kitajska sta odvisni druga od druge, vendar so odnosi med njima v zadnjih letih postali bolj zapleteni. Zato je pomembno, da skupaj razpravljamo o vseh vidikih naših odnosov, ki bi EU in Kitajski pomagali krmariti skozi težavno in nepredvidljivo geopolitično okolje," je dodala.
Macronov obisk na Kitajskem je sicer namenjen krepitvi ohlajenih političnih odnosov med državama in pospešitvi gospodarskih vezi. Njegov obisk je sovpadel z napovedjo Airbusa, da bo tam odprl drugi obrat in podvojil proizvodne zmogljivosti. V 50-članski gospodarski delegaciji so tudi vodilni več drugih francoskih multinacionalk, med njimi tudi LMHV.
Zadnje objave
Kisovec, nekdanje rudarsko mesto
30. 4. 2025 ob 9:05
Domovina 198: Trumpa je treba jemati resno, ne pa dobesedno
30. 4. 2025 ob 6:00
V Celju so »zavezniki« ubili vsaj 83 ljudi (15. del)
29. 4. 2025 ob 19:36
Slovenija zamuja s pripravo nacionalne strategije za enakost LGBTIQ+ oseb
29. 4. 2025 ob 12:04
Ekskluzivno za naročnike
Kisovec, nekdanje rudarsko mesto
30. 4. 2025 ob 9:05
Domovina 198: Trumpa je treba jemati resno, ne pa dobesedno
30. 4. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
07
Dr. Franjo Kresnik: Med spretnostjo in umetnostjo
18:00 - 19:00
MAJ
12
MAJ
15
Predavanje: Čarobni svet razumevanja ADHD
17:00 - 18:00
MAJ
16
Ansambel Saša Avsenika in Firbci - Žur leta Pr' Pišek
20:00 - 06:00
MAJ
25
V etru pesem: Večer kabareta
20:00 - 22:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina 198: Trumpa je treba jemati resno, ne pa dobesedno
30. 4. 2025 ob 6:00
Že 197. številka tednika Domovina - in naročniška akcija
23. 4. 2025 ob 6:10
Domovina 197: Je treba odstraniti Rupnikove mozaike?
23. 4. 2025 ob 6:00
17 komentarjev
Stajerska2021
Macron ima vojno doma - s svojimi državljani, s cca 3400 milijardami dolga. V preteklosti so tudi francoski kralji državo zadolževali. Ko dolga (križarjem) niso mogli vrniti, so križarje enostavno pobili. In dolga več ni bilo. Za znoret!
Naj si Macron svojo državo spravi v red, če si jo seveda zna. Sedaj pa z "deklo" hodi poučevat Kitajsko! Bruh, bruh...
Andrej Muren
Evropa, ki ima za glavno prioriteto pravice LGTB+ deviantnežev, se bo težko obranila pred Kitajsko.
Friderik
Pojem agresije imajo dandanašnji v rokah nesposobni, kognitivno prikrajšani in neuki politiki.
Bom povedal zgodbo o agresiji:
Ne vem več natančno, bil sem v 3 ali 4 razredu osemletke. Pred menoj v klopi je sedela, recimo ji Mojca. Imela je kitke in bil sem zaljubljen vanjo. S temi občutki niti nisem vedel natančno kaj se počenja. Pa sem poskusil, vlekel sem jo za kitke, čigumi sem ji podtaknil, da se je nanj usedla, kazal sem ji jezik in se pačil....skratka, moj cilj je bil pritegniti njeno pozornost. Niti nisem vedel, kaj potem. Ko sem jo med poukom enkrat spet potegnil za kitke, se je obrnila in me usekala....kar lep čas nisem prišel do sape. No, dragi moji, bil sem žrtev agresije. Tovarišica ( tako smo takrat rekli učiteljicam) ni intervenirala v korist napadenega, to je mene. Rekla je : si dobil svoje, da si boš zapomnil. Torej je držala z agresorko, ki jo je k temu odločnemu koraku verjetno inštruirala mama. Pravilno.
Friderik
Von der Leynova ni na tekočem. Pravi, da je "grožnja z uporabo sile za spremembo statusa quo, nesprejemljiva". ZDA in NATO so z grožnjo in uporabo sili spremenile status quo recimo v Libiji , Iraku... v Afganistanu ji ni šlo od rok, čeprav so se 20 let trudili z grožnjo in uporabo sile spremeniti status quo. Kaj pa govori! Kako, da ni sprejemljivo? Je. Naj vpraša Američane, oni so glede tega na tekočem.
Teodor
Dokler bo na Kitajskem na oblasti partija, dotlej bo Kitajska nevarna. Evropa pa nikdar ne bi smela popustiti ne glede Tibeta ali Tajvana. Še posebej pa je hinavsko, da se zahodni demokrati zavzemajo za kitajske muslimane, za kristjane jim pa dol visi, pa so veliko bolj preganjani.
Friderik
Teodor, na Kitajskem bo partija na oblasti še dolgo časa. V njihovi 4000 letni zgodovini niso poznali drugačne ureditve oblasti, kot vladajoče dinastije. Tudi današnja partija je svojevrstna dinastija s svojimi princi. Tisti, ki bo čakal na demokracijo zahodnega tipa, se bo načakal; kar nekaj reinkarnacij bo dal skozi... Ne vem zakaj evropejci mislimo, da mora svet izgledati po naši podobi? Ali ni dovolj, ali ni bilo dovolj škode narejene na račun Kitajcev s tem, da smo jih zmešali z Marxom, Leninom...? To noro ideologijo smo jim mi izvozili in jih pahnili v nesrečo. Hvala Bogu so jo zadnjih 20 let temeljito skenslali in se vračajo nazaj k svojim koreninam, Konfuciju itd.
Peter Klepec
Sporocila so zelo jasna:
-dokler bo Rusija zasedala le koscek ukrajinskega ozemlja, bo vojna trajala
-ce bo Kitajska uporabila silo proti Taiwanu bo to vojna z zahodom.
Vojne se vedno zacno, ce ni od vsega zacetka jasno kako bo nasprotnik reagiral.
rasputin
Wishful thinking. Ukrajina ne bo nikoli več cela v mejah iz leta 1991. Tako kot tudi Srbija ne bo. Zločinu, genocidnemu napadu na lastne državljane z orožjem, sledi kazen. Zaslužena.
Friderik
Kako Peter Klepec, kako naj Kitajska uporabi silo proti sami sebi? Saj je Taiwan vendar Kitajsko ozemlje, kar priznavajo tudi ZDA od Nixona dalje.
Peter Klepec
Na Taiwanu zivijo ljudje. Kitajci ne napadajo ozemlja, ampak ljudi. Ce ne vidite razlike, no ja, potem ste nacist????
Peter Klepec
Ce Ukrajina ne bo vec v starih mejah, potem mora cel zahod izolirati Rusijo za vecno in uvesti sankcije proti vsem, ki bodo poslovali z Rusijo. Ves ta slamasel se je zgodil, ker je bil zahod prevec mlacen in je Rusija (upraviceno) mislila, da zahod ne bo odreagiral.
rasputin
Thor, če čebula če ne bi imela, bi bila bula... Kitajci niso napadli Tajvana, čeprav si Washington tega nadvse želi, da bi prek vojne in sankcij zaustavil skokovit kitajski razvoj in ohranil svoj gospodarski in vojaški primat, ki ga bo ob nadaljevanju sedanjih trendov kmalu izgubil. Kitajski se ne mudi. Na Tajvanu je močna opozicija, ki si prizadeva za mirno združitev s Kitajsko. Ko je hruška zrela, pade z drevesa v najbolj tihi noči.
rasputin
Peter Klepec, vojna v Ukrajini se je zgodila zato, ker želi Amerika biti svetovni hegemon.
rasputin
Peter Klepec, kje napadajo Kitajci koga? Ali si mislil Američane, mogoče?
Peter Klepec
Sporocila so zelo jasna:
-dokler bo Rusija zasedala le koscek ukrajinskega ozemlja, bo vojna trajala
-ce bo Kitajska uporabila silo proti Taiwanu bo to vojna z zahodom.
rasputin
Macron je pohitel z obiskom Kitajske, da ameriška dekla Leyenova ne bi preveč pokvarila odnosov s Kitajsko - v interesu Amerike, ne Evrope.
rasputin
Brez Goloba, Fajonke in Urške ne bo nič od dogovora s Kitajsko.
Ko bodo ti trije prišli na obisk v Palačo nebeškega miru, jih bodo sprejeli muzejski kustosi. Vstopnina je manj kot 10 Evrov, tako da davkoplačevalci ne bodo pretirano oškodovani.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.