Marko Pavlišič: Čigava je voda?

Zadnje čase se znova pojavlja ideja o vpisu vode v ustavo. Predvsem v smislu, da se oskrba z pitno vodo opravlja kot neprofitna javna služba. A spodnji primer kaže, da to ni tako enostavno, na svojem blogu piše Marko Pavlišič.

V Trzinu je do podražitve komunalnih storitev prišlo leta 2013. Pri tem občinska koalicija ni spoštovala vladne uredbe in elaborata, ki utemeljuje ceno, saj ta ni bil priložen gradivu za sejo občinskega odbora.

Nove cene so bile cene kljub temu potrjene. Nepravilnost postopka je ugotovil tudi občinski nadzorni svet, a je župan ponovitvi postopka nasprotoval. Letos je nezakonitost sklepa o novih cenah ugotovilo tudi sodišče:

Izsek iz sodbe

Občinski svetniki so po tem predlagali razpravo o tej problematiki, a je župan Peter Ložar to zavrnil.

1. Cena najema infrastrukture, ki jo komunalno podjetje Prodnik najema od občine se je praktično podvojila. Znesek se izračuna iz amortizacije omrežja, ki pripada občini, le ta pa ga nakaže nazaj komunalnemu podjetju, ki omrežje vzdržuje. Cenitev je naročilo komunalno podjetje, ki mu je v interesu čim višja cena, saj ta pomeni večji denarni tok.

2. Predpisan dobiček. Komunalno podjetje ima vštet 5% dobiček od vloženih osnovnih sredstev, čeprav gre za javno neprofitno komunalno podjetje.

Občani Trzina (pa tudi Domžal, Mengeša, Komende, Moravč …) so dve leti nezakonito plačevali previsoke cene komunalnih storitev, a krivca za nastalo situacijo ni.

Domneva, da javna podjetja delujejo v interesu občanov pač ne držijo, vsaj v našem primeru ne. V tem primeru skupaj držijo javno podjetje, župan in njegova koalicija proti občanu, piše Marko Pavlišič.