Metanje

Kristjan Čeh med metanjem diska. Vir: Profimedia

Šport in politika sta področji, ki delita. Na navijače enih ali drugih. Po lastnih izkušnjah dobro vem, da ni bilo pri komentiranju športnih dogodkov, športnikov ali političnih strank in politikov prav nobene razlike. Obojim je pri srcu le pohvala, celo ob najmanjši kritiki pa takoj zastrižejo z ušesi. A pustimo to, kajti v tej športni, pa tudi malce politični kolumni bom ubral šaljiv ton. Ki ga, upam, razumejo oboji.

Kakorkoli že, če bi še enkrat pisal knjigo Zamegljeni čas, ki je nekakšna humoristična parodija na športne zvrsti od A do Ž, bi verjetno pri črki M izbral metanje. Čeravno bi bil kar v dilemi, ker mi je tudi tema, ki sem jo izbral pod črko M, med dvema ognjema, pisana na kožo. Sploh zato, ker nekateri psihologi, šolski pedagogi in še marsikdo drug menijo, da ta igra, pri kateri z žogo ciljaš ali spodbijaš igralca v drugem polju, škodi otrokom, češ da ni prav, da otroke preko te igre učimo spodbijati, in da se lahko zgodi, da bodo imeli kasneje, v odrasli dobi, travme. Veste kaj, travme bodo imeli zaradi buljenja v vse te naše sodobne elektronske naprave. A pustimo to za kdaj drugič. Tokrat nekaj več besed o metanju. Športnem.

V nadaljevanju še o metanju v športu in politiki ...

Za ogled se:

Naroči se
Naročnina že od:
8,25€
na mesec
Prijavi se
Ste že naročnik?
Želite prebrati ta članek?
72-urni dostop do naročniških vsebin:
3,95€

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.