#MeToo drsi v ekstreme: moški krivi spolnega nadlegovanja, dokler ne dokažejo nedolžnosti

Začela se je sezona filmskih nagrad, s tem pa tudi dodatna pozornost na letošnje težave filmske industrije – spolno nadlegovanje. V preteklem letu so bili mnogi delavci v filmski industriji izpostavljeni kot spolni predatorji. Na podelitvi zlatih globusov je bilo spolno nasilje osrednja tema. Pozornosti vreden je tudi govor Oprah Winfrey – nekateri celo trdijo, da je to začetek njene predsedniške kampanje.

V medijih zaznamo različne besedne zveze, kot so spolna zloraba, spolno nasilje, spolno predatorstvo, … Za namene boljše predstave o kakšnih dejanjih govorimo: v najslabšem primeru gre za posilstvo, v manj slabih primerih nedovoljeno otipavanje. Razlog za razsežnost problematike je količina obtožb in oškodovanih ljudi. Weinsteina je obtožilo 84, Hoffmana 8 žensk (oba obtožena tudi posilstva), Spaceya 15 žensk in moških – jasno razvidno je, da gre za sistematičen problem.

Izguba občutka za realnost

Splošno ogorčenje nad razkritjem zadnje čase postaja ekstremno iz vidika, da se izgublja objektivni pristop k problemu. Vsak igralec, producent oz. moški zaposlen v Hollywoodu, ki je obtožen spolno neprimernega vedenja, je iz strani javnosti avtomatično označen za najhujšega zločinca. Pomembno je, da se razlikuje med obtožbo posilstva in obtožbo spolno neprimernega vedenja. Vsi obtoženci izhajajo iz izkoriščanja svojega položaja, a niso vsi obtoženi enakih zločinov.

Pomanjkljiva definicija spolnega nasilja pa še dodatno škodi posploševanju – francoske igralke so v odprtem pismu naslovile problematiko: »Posilstvo je zločin, a vztrajno ali nerodno flirtanje ni, prav tako to ni galantna mačo agresija«. Večkrat je zaželjeno, da moški prevzamejo pobudo, prepričujejo dekle in jo osvajajo – gibanje #metoo sedaj posredno obsoja tudi to, kar nakazuje na hudo hipokrizijo.

Pristranskost in posploševanje pa še poglabljajo načini obtoževanja – začelo se je z delom raziskovalnih novinarjev , ki so temeljito delali, potrjevali zgodbe s pričami in zatem so mnoge primere predali v roke policiji in tožilstvu Eskalacija v številu obtožb pa je privedla do vsesplošnega obtoževanja na socialnih omrežjih. Javnost, ki vedno redkeje preverja kredibilnost zgodb in virov, izgublja svojo kritičnost in zaradi splošne gonje proti privilegiranim moškim – vsaka obtožba objavljena na družabnih omrežjih že zaneti ogenj.

Spolno nadlegovanje ali ponesrečen zmenek?

Najboljši primer tega so obtožbe proti Jamesu Francu in Azizu Ansariju (oba ameriška igralca) zaradi spolnega nadlegovanja. Oba sta bila dobitnika zlatega globusa in kmalu zatem sta bila oba obtožena spolnega nasilja. James Franco je pred leti vodil igralsko šolo in bivše učenke so ga obtožile, da naj bi jih silil v goloto. V Hollywoodu, kjer vztrajno snemajo filme s spolnostjo, je golota za večino igralcev in igralk nujna sestavina službe.

Četudi so se ženske počutile neprijetno, so imele možnost zapustiti snemanje. Seveda bi tovrstno dejanje imelo negativne posledice za njihovo kariero, a takšna je narava tega poklica.

Obtožba Aziza Ansarija pa je še manj smiselna, obtožilo ga je dekle, ki je soglasno z njim preživela noč. Sedaj trdi, da se je počutila neprijetno, čeprav tega ni ubesedila, bi moral Ansari to razbrati iz nebesedne komunikacije. Po besedah ameriške novinarke to ni primer spolnega nadlegovanja, ampak slabega zmenka.

Kaj pa preostali svet?

Tovrstne sodbe na socialnih omrežjih pa niso slabe le zaradi vprašljive resničnosti. Trenutno se vsi mediji osredotočajo na dogajanje v ZDA, kot da spolno nasilje v veliko hujših oblikah nikoli ni in ne obstaja nikjer drugje.

Spolno nasilje je svetovno razširjeno in nimajo vse družbe dostopa do Twitterja, kjer bi lahko objavljali obtožbe in bili nemudoma upoštevani. Avtor Paulo Coelho opozarja na spolno nasilje v Kongu, kjer žrtve nimajo niti dostopa do sodišča, kaj šele družbene podpore.

Brez oblikovanja učinkovitih pravnih sistemov za pregon spolnega nasilja v ZDA so možnosti za vzpostavitev tovrstnih institucij drugje po svetu še manjše. K spolnemu nasilju bi morali pristopiti bolj holistično, saj gre za svetoven pojav in državam tretjega sveta bi koristil uporaben precedens za preiskovanje in kaznovanje teh zločinov.