»Mižijo ob dokazih, rešujejo glavne akterje« – Kako je preiskava afere Litijska na NPU obtičala 'v rokah' Svobode

Nacionalni preiskovalni urad (NPU), ki ga vodi Darko Muženič, ki je po informacijah naših virov s policije tudi osebni prijatelj predsednika vlade Roberta Goloba, že od začetka prejšnjega leta vodi predkazenski postopek nakupa nesojene sodne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani. Kot nam je uspelo izvedeti, postopek preiskave vodita policista Jasna Fikfak in Gregor Izda, vse pod strogim nadzorom Muženiča. V zadnjih dneh provladni mediji med pomembnejše novice sicer znova uvrščajo nakup omenjene sodne stavbe, v vrtincu korupcijskih obtožb v povezavi s posli DARS-a pa se je znašla tudi ljubljanska odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ki ji očitajo tudi vpletenost pri prodaji »litijske«. Mediji so sicer poročali, da so informacije iz NPU in tožilstva, ki usmerja predkazenski postopek v tej zadevi, skope, ker postopek še poteka, Klemenčičeva pa je na 24ur obtožbe zavrnila kot neresnične in napovedala tožbe. Nam je uspelo pridobiti informacije o poteku predkazenskega postopka.

Kot pravijo naši viri in namigujejo nekateri dokumenti, so imeli na NPU očitno celoten načrt političnega konstrukta pripravljen že ob začetku preiskave. Zaslišali naj bi že večino uslužbencev, ki so jih pred letom ožigosali kot člane »organizirane kriminalne združbe«, zaslišani pa so bili tudi nekateri drugi akterji. Naši viri trdijo, da na NPU v procesu preiskave delujejo kot neke vrste »odvetniška družba« ključnih vpletenih. Naši viri trdijo, da naj bi na NPU preiskovancem razlagali, da nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan ne nosi odgovornosti, ker da se je tekom postopka izrekla, da ni vedela ničesar. Enako mnenje naj bi v tej fazi NPU zavzel tudi za njenega tedanjega državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Ob pritiskih vladajoče Svobode na policijo in odkrite napada ne njene »podstrukture« se ni mogoče izogniti očitkom, da tudi NPU kot preiskovalni organ deluje pod trdo roko vladajoče politike. Naši viri trdijo, da gre za očitno podreditev organov pregona in njihovo zlorabo za politične namene. Ali informacije držijo, smo povprašali tudi na NPU. Do zaključka redakcije odgovora (še) nismo prejeli.

Tožilstvo usmerja Boštjan Valenčič

Spomnimo. Nekdanja pravosodna ministrica Švarc Pipanova, Igor Šoltes, finančni minister Klemen Boštjančič, obe državni sekretarki na finančnem ministrstvu – Gordana Pipan in Saša Jazbec – so konec leta 2023 sprejeli odločitev o nakupu in zagotovitvi proračunskih sredstev za izvedbo nakupa sodne stavbe na Litijski, ki je davkoplačevalce stala 7,7 milijona evrov. Njihova odločitev 22. decembra 2023 je imela za posledico ključno odločitev vlade, da se je posel speljal v vsega treh dneh pred koncem leta in preden bi proračunska sredstva »zapadla«.

Ob izbruhu afere se je Švarc Pipanova reševala z notranjo revizijo, ki pa je z ugotovitvami obremenila prav Švarc Pipanovo. Začel se je pogrom nad notranjo revizorko Suzano Hötzl in njenim poročilom, ki se ga po – tako naši viri – nezakonitem navodilu direktorja NPU Muženiča ne sme javno objaviti. O poskusih, da bi se ugotovitve notranje revizije (pa tudi Računskega sodišča) pometlo pod preprogo, smo na Domovini v zadnjih mesecih že veliko pisali. Računsko sodišče ni klonilo pod pritiski, revizorka Hötzlova pa bije pravno bitko s pravosodno ministrico Andrejo Katič, ki ji je v začetku leta izročila »opomin pred odpovedjo«. A naši viri s policije trdijo, da se NPU te dni z vprašanjem vprašanjem nezakonite prerazporeditve proračunskih sredstev v višini 6,5 milijona evrov sploh ne ukvarja. Kako lahko preiskovalcem s Fikfakovo, Izdo in Muženičem na čelu uspe ključnih odgovornih za izvedbo nakupa stavbe oprati krivde, čeprav so izvedli številne sestanke, na katerih so usklajevali način za zagotovitev sredstev za nakup stavbe, pri čemer so črno na belem tudi podpisi pod dokumenti, ni jasno. Na tožilstvu je sicer za zadevo zadolžen Boštjan Valenčič, bolje poznan iz »afere Trenta«, v kateri skuša Janezu Janši kot soobtoženemu dokazati, da je leta 2005 svojo parcelo kot predsednik vlade prodal po višji ceni, kot bi jo smel, čeprav geodetski dokumenti kažejo, da je bila prodana po povsem primerljivi ceni za tisto obdobje.

Ima pa Specializirano državno tožilstvo že nekaj mesecev na mizi resno in zelo obsežno kazensko ovadbo zoper Dominiko Švarc Pipan in Klemna Boštjančiča, ki ju bremeni zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, saj sta po mnenju vlagateljev kazenske ovadbe, po naših informacijah, ki smo jih dobili od zaposlenih na ministrstvu, v sostorilstvu in naklepno zaobšla zakonske predpise in si več predpisov prilagodila po svoje, da sta lahko nezakonito realizirala nakup nepremičnine na Litijski cesti 51 v Ljubljani za potrebe slovenskega pravosodja ter sebi ali komu drugemu omogočila pridobitev večjo premoženjsko korist.

Ima pa Specializirano državno tožilstvo že nekaj mesecev na mizi obsežno kazensko ovadbo zoper Dominiko Švarc Pipan in Klemna Boštjančiča, ki ju bremeni zlorabe uradnega položaja, saj sta po mnenju vlagateljev kazenske ovadbe v sostorilstvu in naklepno zaobšla zakonske predpise in si več predpisov prilagodila po svoje

NPU ne preiskuje niti Klemna Žiberta niti Klemna Babnika

Da gre za politično motiviran proces pa bi lahko nakazovalo tudi dejstvo, da se tako KPK kot NPU nista dotaknila še dveh ključnih akterjev afere Litijska – Klemna Žiberta, nekdanjega glavnega tajnika stranke Socialnih demokratov, in Klemna Babnika – vodje Boštjančičevega kabineta. Žibert, ki je kmalu po izbruhu afere odstopil s položaja, se je znašel na tnalu javnosti zaradi ključnega vprašanja, od kod mu denar za nakup milijonskih nepremičnin, več kot sto tisoč evrov vrednega avtomobila, razkošnega življenja in dragih potovanj. Znano je, da je prav Žibert aktivno navijal za nakup stavbe na Litijski in usklajeval ključne aktivnosti in povezoval akterje. Vsi potrebni dokumenti z Mestne občine Ljubljana so bili pridobljeni praktično čez noč. Preiskovalce na NPU očitno to ne zanima.

»Radarju javnosti« se je v aferi Litijska očitno uspelo izogniti še enemu ključnemu akterju nakupa stavbe, prej omenjenemu Klemnu Babniku. Njegova politična kariera je v zadnjih letih zaznamovana s hitrimi selitvami med političnimi strankami, vedno znova pa zaseda ključne pozicije, ki imajo tudi močan vpliv na odločevalce. Bil je svetovalec v kabinetu tedanjega predsednika Vlade Mira Cerarja (SMC), nato vodja kabineta nekdanjega ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca (NSi), v Golobovi vladi pa ga je pod okrilje vzel Klemen Boštjančič. Po pridobljenih dokumentih je bil prav Babnik usklajevalec nekaterih ključnih sestankov za Litijsko. Naši viri trdijo, da je Babnik decembra leta 2023 sklical tudi sestanek v znanem ljubljanskem baru z Igorjem Šoltesom in Gordano Pipan ter zagotavljal, da bodo na Ministrstvu za finance zagotovili potrebna sredstva za nakup stavbe, da pa morajo na pravosodnem ministrstvu pravočasno zagotoviti potrebno dokumentacijo. Dokumentacijo naj bi Igor Šoltes še isti dan predal državni sekretarki Gordani Pipan (gre za sestrično Gregorja Golobiča, nekdanjega šefa stranka Zares), slednja pa je tudi podpisnica vladnega gradiva, ki je imela za posledico nezakonito prerazporeditev sredstev iz proračunske rezerve v višini 6,5 milijona evrov.

Znano je, da je prav Žibert aktivno navijal za nakup stavbe na Litijski in usklajeval ključne aktivnosti in povezoval akterje. Vsi potrebni dokumenti z Mestne občine Ljubljana so bili pridobljeni praktično čez noč. Preiskovalce na NPU očitno to ne zanima.

NPU ne zanima cenitev, velikost stavbe tolmačijo po svoje

Po naših informacijah na NPU trenutno »ugotavljajo«, da cenitev stavbe po zakonu sploh ni bila potrebna, da pa je sporno, da jo je prodajalec pred tem na trgu ponujal za nižjo ceno. Pri tem znova ščitijo ključne politične akterje, ki so bili seveda z vsemi dejstvi seznanjeni. Ponudbena cena za Litijsko je bila v predalih Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za finance najmanj pol leta, česar pa se politični akterji ne spomnijo več, čeprav nihče od njih nikoli ni oporekal ponudbeni vrednosti, ki je znašala okrog 1.200 EUR na kvadratni meter, kar je sicer mnogo nižje od tržnih vrednosti, ki jih navaja v svojih uradnih poročilih Geodetska uprava RS. Je pa prav to stavbo Sebastjan Vežnaver ponujal Ministrstvu za Javno upravo za 17 milijonov evrov in to v času, ko je po odstopu z ministrskega položaja Sanje Ajanović Hovnik ministrstvo začasno vodil prav Klemen Boštjančič. Če je imela stavba pri obravnavi na Ministrstvu za javno upravo 6.200 kvadratnih metrov površine, zdaj na NPU iščejo načine, da jih kljub uradni izmeri pooblaščenega geodeta, ki ga je naročilo Ministrstvo za pravosodje, poskusijo prikazati bistveno manj. Stavba se je torej po mnenju policije skrčila.

Sicer pa vladna koalicija iskala načine, kako Litijsko končno spraviti z dnevnega reda. Katičeva naj bi se želela stavbe na eleganten način znebiti, čeprav jo je njena predhodnica, v skladu s strateškimi usmeritvami ministrstva, kot je posebej izpostavila, kupila prav za namene sodišča. Kdaj in kako so se te strateške usmeritve pri Katičevi spremenile, ni jasno. Kot smo že poročali, Katičeva uradne strategije pravosodja sploh nima, prav tako ne Strategije razvoja Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, ki jo je pripeljala v kaotično stanje. Katičeva je v skladu z namero, da se stavbe na Litijski znebi, pred dnevi pripravila predlog vladnega gradiva, s katerim je stavbo želela v upravljanje prenesti Ministrstvu za javno upravo (MJU), a so jo v Službi Vlade za zakonodajo zavrnili. Katičeva je brez utemeljitve v predlogu prenosa stavbe na MJU namreč zapisala, da sodišča pač ne želijo v stavbo na Litijski. Urejanje in zagotavljanje prostorskih pogojev za sodišča je v skladu z zakonom namreč v pristojnosti pravosodnega ministrstva.

Zaporniki v pismu ogorčeni nad Katičevo

V uredništvo Domovine pa smo v teh dneh prejeli tudi javno pismo državljanom s strani zapornikov na Dobu, od koder nam pravosodni policisti že mesece anonimno pričajo o katastrofalnih delovnih pogojih, izgorelosti in mizerni plači. Kot tokrat pišejo zaporniki, podpirajo prizadevanja pravosodnih policistov in drugih strokovnih delavcev za izboljšanje delovnih razmer in primernih pogojev s strani države pri kadrovanju. »Zelo smo ogorčeni nad izjavami pravosodne ministrice, katera bi neurejeno situacijo v zaporniškem sistemu reševala s pikniki in nogometnimi tekmami. Zapori so na robu kolapsa, to je dejstvo, katero mi občutimo vsak dan in to iz dneva v dan huje. Blizu je dan, ko strokovni delavci in pravosodni policisti več ne bodo zmogli prevzemati nalog, ki jih morajo, in potem bomo trpeli vsi še bolj. Zakaj politika, oziroma vlada ne vidi realne situacije znotraj zidov, ni uganka. Verjamemo, da tudi zato, ker iz svojih pisarn, na položajih, ki se jih oklepajo, ne vidijo in niti ne morejo videti resničnega stanje. Ali pa preprosto to ne želijo videti. Nimamo smiselne ali logične razlage za to.«

Zelo smo ogorčeni nad izjavami pravosodne ministrice, katera bi neurejeno situacijo v zaporniškem sistemu reševala s pikniki in nogometnimi tekmami.

Z neposrednim apelom na državljane zaključujejo, »da je prestajanje kazni na Dobu postalo čisto primarno preživetje v neustreznih razmerah. Resocializacije več ni, zgolj boj za preživetje«. Ministrico za pravosodje zato zaporniki sami vabijo na Dob, da se neposredno pogovori neposredno z delavci v zaporu in zaporniki. Pismu za javnost so priložili tudi svoje podpise. Kako komentirajo pismo zapornikov, smo povprašali tudi na URSIKS. Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.

prepis pisma zapornikov: