Množični pomori kot strategija prevzema oblasti

Privzeta profilna slika
Peter Avsenik
Vir: Twitter @BorutPahor

Temeljni cilj komunistične partije je bil prevzem oblasti in »boljševizacija« Slovenije z revolucijo in uničenjem drugače mislečih. Vojna in okupacija pa sta dali ugodno priložnost za to, saj je v vojni vse dovoljeno, odgovornost pa je bilo vedno mogoče naprtiti drugemu. Za prevzem oblasti so bila dovoljena vse sredstva, tudi množični pomori, je strategijo medvojnega delovanja komunističnih sil v sinočnjem predavanju orisal zgodovinar in dolgoletni direktor Slovenskega šolskega muzeja Stane Okoliš.

Zapovedana izguba spomina

Pomori so bili praviloma izvršeni v strogi tajnosti. O izginulih je bilo treba molčati, žalovanje za njimi je bilo prepovedano, za pomorjene niso izdali listin o smrti. »Kot da jih ne bi bilo,« je povedal. Po vojni pa je bil zapovedan molk o tem, zapovedana je bila izguba spomina.

Za pomorjene so kljub temu vedeli svojci, priče in rablji, seveda pa tudi tajna policija in partijsko vodstvo. Prav tako se je nekaj vedenja o tem ohranilo v politični emigraciji, ki je izdajala publikacije, ki so skrivoma prihajale v Domovino. Velika prelomnica pri obravnavanju množičnih pobojev pa je bilo leto 1975, ki je bil v tržaški reviji tudi na to temo objavljen intervju z Edvardom Kocbekom.

Prostor za razpravo o tem se je po letu 1990 začel odpirati – med drugim z izjavami predsedstva o narodni in državljanski umiritvi, Slovenske pokrajinske škofovske konference in društva Združeni ob lipi sprave ter s spravno slovesnostjo v Kočevskem rogu. V devetdesetih so to temo raziskovale tudi parlamentarne preiskovalne ter občinske komisije. Okoliš je izpostavil cerkniško, ki je svoje delo končala s publikacijo Žrtve druge svetovne vojne na ožjem Notranjskem.

Če nasprotnika ni bilo, ga je bilo treba ustvariti

Temeljni cilj komunistične partije je bil pač prevzem oblasti in »boljševizacija« Slovenije z revolucijo in uničenjem drugače mislečih. Za dosego cilja pa so bila dovoljena vsa sredstva. Ob tem je zgodovinar predstavil izjavo Borisa Kidriča s partijske konference v Kočevskem rogu leta 1942, ko je ta dejal, da »komunist, ki da brez najmanjšega usmiljenja streljati, kot človek nikoli ni surov«.

V okviru ideologije nasilja je bilo tako treba spodbujati sovraštvo. Edvard Kardelj je denimo pravil, da je treba okupatorje pripraviti do tega, da bodo izvajali čim večji teror, kar bo pripomoglo, da bo šlo čim več ljudi v partizane.

In ko gre za partizane, so bili ti po ugotovitvah Okoliša vojska s političnimi, ne vojaškimi cilji. Partija je partizane namreč tudi politično vzgajala, da morajo sovražiti nasprotnika – v tem primeru je šlo predvsem za domačega. In če nasprotnika ni bilo, ga je bilo treba ustvariti. Obenem so že med vojno tudi predvideli, kdo bi lahko ogrožal njihov primat, ter pripravljali sezname za likvidacije.

Šentjernejska noč

Zgodovinar Okoliš je v izčrpnem predavanju orisal tudi nekatere elemente medvojnih in povojnih pobojev na območju Ljubljane, med drugim Šentjernejsko noč - kot vzporednico zgodovinskega pokola pariških hugenotov leta 1572 in medvojnega oziroma povojnega časa.

Ideja o Šentjernejski noči, ki je, podobno kot v Franciji 16. stoletja, predvidevala množični pokol v Ljubljani, se je v dopisovanju med partijskimi funkcionarji pojavila že leta 1942, še dejavnejše priprave nanjo pa so se začele ob italijanski kapitulaciji leta 1943. Že po njej je bilo septembra in oktobra izvedenih več množičnih pobojev, med drugim na Turjaku, v Velikih Laščah, Mozlju, Jelendolu in Mačkovcu.

A šentjernejska noč se je nato zgodila leta 1945, ob prihodu jugoslovanske armade. »Roka pravice, roka maščevalka našega ljudstva, je že dosegla ogromno večino, a samo manjšemu delu izdajalcev se je posrečilo pobegniti pod okrilje pokroviteljev izven naše dežele. Ta manjšina ne bo več gledala naših divnih planin, naših cvetočih polj. Če bi se to vendarle zgodilo, bo to trajalo zelo kratek čas,« je 26. maja 1945 na Kongresnem trgu dejal Tito, kot navajajo viri.

Poročila o naslednjih dneh, med 27. majem in 1. junijem, govorijo o pomoru pri Brezarjevem breznu. Prav med 27. in 31. majem pa iz Vetrinja v domovino vrnejo tudi 11.140 domobrancev, je pomenljivo zgodovinsko sosledje na predavanju v organizaciji Slovenskega zgodovinskega društva za novejšo in sodobno zgodovino še opisal zgodovinar Okoliš.

Izbrano za naročnike
Majniška deklaracija 2025 – poziv h koaliciji zdravega razuma
Golob v roki ali Prebilič na strehi?
Bog nas varuj takih sodnikov
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

[Video] Dr. Zupanič Slavec, dr. Grdina: Na Titovem grobu ni rdeče zvezde (Vroča tema, 10. 2. 2026)
  • 10. 02. 2026
[Video] Dr. Andreja Valič Zver: »Generacijo sužnjev je težko spremeniti v pokončne avtonomne ljudi« (Vroča tema, 11. 1. 2026)
  • 11. 01. 2026
Kaotičen pogled na preteklost (4. del)
  • 09. 12. 2025