Možina sinoči deklasiral Pirjevca?

Privzeta profilna slika
Tina S. Bertoncelj
Foto: Facebook (Slovenska prosveta)

V Trstu sta se v debati pomerila Možina in Pirjevec in dokazala, da je spoštljiv dialog možen tudi med drugače mislečimi.

V Trstu je v ponedeljek, 16. junija, potekala debata ob 80. obletnici konca 2. svetovne vojne. Sogovornika sta bila zgodovinarja dr. Jože Možina in dr. Jože Pirjevec, pogovarjala sta se o pomenu in dediščini 2. svetovne vojne na Slovenskem. Peterlinova dvorana je bila nabito polna, izredno zanimiv večer je vodil predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj. Pogovor je potekal v znamenju pluralizma – kar je osnova delovanja Društva slovenskih izobražencev. Tudi danes vidimo, kaj pomeni, da se ljudje ne znamo pogovarjati in da v takih situacijah rado izbruhne nasilje. »Moramo težiti k temu, da utrjujemo mir, da je čim manj nasilja,« je prepričan Brecelj, ki meni, da je prav, da so razlike, a pomembno je, da niso destruktivne.

Kot izhodišče pogovora so ponudili poglavje iz knjige dr. Janka Kosa, ki je v poglavju s pomenljivim naslovom »Slovenska katastrofa« pisal o tem, kako tragična je bila usoda vseh, ki so bili vpleteni v državljansko vojno. Kos je pisal tudi o moralni krivdi in pobojih. Slednje je obsodil in ocenil, da so bili nagibi za poboje skrajno zločinski, celo demonski. »Z ene strani je iz odpora zoper italijansko in nemško okupacijo nastajal narodnoosvobodilni boj, z druge strani je iz odpora zoper komunistične sile, ki so ta odpor vodile, nastajal protikomunistični boj,« je Kos v knjigi Duhovna zgodovina Slovencev zapisal, da je bilo oboje legitimno in v političnem pogledu opravičljivo. Vendar pa je bila po njegovih besedah katastrofa v tem, da se je narodnoosvobodilni boj povezal s komunistično revolucijo tako zelo, da obojega ni bilo več mogoče ločevati. Z druge strani pa je bilo usodno, da se je protikomunistični odpor podaljševal v kolaboracijo z italijanskimi in nemškimi okupacijskimi oblastmi. Slovenska katastrofa je po Kosovih besedah dosegla svoj vrh po koncu vojne z množičnim ubijanjem domobrancev in drugih nasprotnikov komunistične revolucije. »To je bila hybris, ki je bila samo na videz zmaga revolucije, v resnici pa njen moralni samomor,« je zapisal na koncu poglavja.

Jože Možina je uvodoma povedal, da se bo dotaknil nekaterih nevralgičnih tabuiziranih tem glede druge svetovne vojne na Slovenskem. Sistematično je nastopil s številkami, dejstvi in predstavil tudi pomembne dokumente. Precej podrobno je predstavil odnos komunistov in demokratov do vojne, uporabo laži in propagande v komunistični ideologiji ter prvo kolaboracijo, ki je bila po paktu Hitler - Stalin med nacional socialisti in komunisti. Potem je pojasnil, da so oborožen upor prvi snovali v demokratičnih strankah, vendar so prvi oboroženo nastopili komunisti. Ne sicer, ko je bila napadena Jugoslavija, ampak, ko je bila napadena Sovjetska zveza, ki je bila zanje velik vzor. Izpostavil je ponesrečen 27. april 1941, ki sicer velja kot dan upora proti okupatorju, čeprav se, dokazano, takrat ni zgodilo nič. Spomnil je tudi na Kardeljeve besede, ko je oktobra leta 1940 dejal, da bodo šli v upor le v primeru, če bodo lahko izpeljali revolucijo. Presenetljiv je bil grafični prikaz, ki ga je pokazal na osnovi žrtev med Slovenci, ki kaže, da so prvi in v večji meri slovenske ljudi pobijali partizani, šele kasneje tudi okupator. Pojasnil je začetek kolaboracije, ki je zanj nemoralno dejanje, če gre za sledenje vojaškim in ideološkim ciljem okupatorja. V slovenskem primeru pa je zlasti v začetni fazi prihajalo do samoobrambnega upora proti partizanom. Vaške straže po besedah Možine torej niso bile krive za to, da se je pričela državljanska vojna. Način upora proti okupatorju v prepletu z revolucijo in protirevolucijo je terjal nesorazmerno velik davek v primerjavi z narodi, kjer je vojna trajala dlje. Kot je bilo prikazano tudi grafično, smo Slovenci med drugo svetovno vojno izgubili 6–7x več ljudi kot Italijani, kar sproža nova vprašanja.

Jože Pirjevec Možinovih navedb ni zanikal, uvodoma je izpostavil, da je vojna vedno zlo. Poudaril je, da je OF oz. NOB veličasten trenutek v zgodovini slovenskega naroda, Slovence je definiral kot narod. S tem so se po mnenju Pirjevca otresli hlapčevstva, ki je do takrat označeval Slovence. Poleg tega gre po njegovem mnenju za močno državotvorno gesto, brez nje danes ne bi govorili slovensko. Meni, da je bil slovenski narod torej obsojen na izginotje, partizansko gibanje pa ga je v povezavi z zavezniki iz tega nemogočega položaja rešilo. Vodilni komunisti so po njegovih besedah pokazali velik pogum in patriotizem. Oster je bil do vloge Katoliške cerkve in škofa Gregorija Rožmana, ki je po njegovem najprej z Italijani in pozneje z Nemci snoval nekakšno teokratsko katoliško diktaturo. Kritično je ocenil domobransko vodstvo, kot neumno, da se je šlo povezovat z Nemci, čeprav je bilo jasno, da bodo to vojno izgubili. Navedel je tudi, da na Primorskem takega razkola kot v osrednji Sloveniji ni bilo.

V drugem krogu sta Možina in Pirjevec drug drugemu replicirala. Možina je pohvalil Pirjevčevo široko znanje, vendar je številne navedbe ocenil za ahistorične in pavšalne. Po drugi strani je Pirjevec Možini očital, da zgodovino ocenjuje po nekih segmentnih zgodbah. Ob tem je priznal, da gre za res tragične zgodbe. Možina je izpostavil, da se je škofa Rožmana sistematično demoniziralo za potrebe do vojne propagande in da je Cerkev, vsaj v začetni fazi, zavirala protipartizanski upor. Glede Primorske pa je menil, da so komunisti tu sicer nastopali z narodnimi parolami in prepričali večino, vendar je tudi tu z enoletnim zamikom udarila revolucija. Omenil je Stanka Vuka in Danico Tomažič ter tudi Janka Premrla Vojka, ki so ga ubili komunisti, nato pa iz njega naredili narodnega heroja. Izpostavil je tudi enega od zamejskih morilcev. Albert Gruden Blisk, o katerem v svoji knjigi piše Brecelj, je bil eden izmed treh morilcev Vuka in Tomažičeve. V Sežani pred sodiščem še danes stoji morilčev kip, je opozoril Možina. Debata se je dotaknila tudi velike škode, ki jo za ugled Slovencev in Slovenije predstavljajo fojbe, kjer so komunisti po vojni pomorili na stotine Italijanov in Slovencev.

Oba sogovornika ste se strinjala, da je pokop žrtev iz Macesnove gorice in romskih žrtev civilizacijska nuja. Pirjevec je proti koncu debate nekoliko razburil občinstvo,  pripomnil je namreč, da se za mrtve ljudi ne spremeni kaj dosti, če so v zabojih ali pa pokopani.

 

Udeleženec večera Marko Gaser je na X zapisal: »Bilo je blagodejno in hvalevredno, da se je to soočenje sploh zgodilo, obenem pa žalostno, da se je to moralo zgoditi v zamejstvu, ker v Sloveniji spet vlada zatohlo enoumje, ki taka soočanja ne spodbuja«. Zapisal je še, da je Možina z dejstvi in številkami povsem deklasiral Pirjevca, kateremu vseeno prizna voljo do pogovora.

Drug udeleženec pogovornega večera nam je povedal, da sta mu bila všeč oba zgodovinarja. »Ni bistveno, kdo je bil boljši, bistveno je to, da je bil to dobrodošel večer, kakršnega mislim, da v Sloveniji nismo sposobni narediti, ker bi se prej skregali,« nam je povedal gledalec. Nanj je naredilo vtis, da je Možina spregovoril tudi o zločinih domobrancev. Dejstvo, da je Pirjevec prvi začel omenjati Bliska kot potencialnega storilca pomora v ulici Rossetti, pa po gledalčevem mnenju pove, da znata oba pogledati tudi v lastno blato. »Tudi voditelj je bil odličen,« je še dodal in pohvalil njegovo knjigo Anatomija političnega zločina. Povedal je še, da je bilo v občinstvu veliko Slovencev.

Pirjevca smo vprašali, ali ga je po njegovem mnenju Možina res deklasiral. »Mogoče me je res deklasiral. Jaz nisem imel tega vtisa. Res pa je, da se nisva strinjala. Vsak je ponudil svoje videnje dogodkov,« nam je odgovoril. Kar zadeva mrtve, pa je dejal, da je trdno prepričan, da jim je vseeno, kje so pokopani. »Lahko pa razumem njihove sorodnike, čeprav mi je izrabljanje relikvij za poveličevanje vojne, ki je tipično za fašiste, odvratno,« je še poudaril. 

Izbrano za naročnike
»Meje mojega jezika so meje mojega sveta« ali zakaj bi se učili slovenščine
Športniki, naš ponos
Dr. Leonida Zalokar, ravnateljica strokovnega centra Planina: Zdravi del družbe se uklanja psihopatiji
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

[Video]: Dr. Jože Možina: »Pod to vlado so nas okradli za veliko denarja« (Odmev tedna, 9. 5. 2025)
  • 09. 05. 2025
[Vabljeni] Danes soočenje med Možino in Pirjevcem: Pomen in dediščina 2. svetovne vojne na Slovenskem
  • 16. 06. 2025
Noriško jeklo za rimski imperij
  • 13. 04. 2025