Na Arsu so Jankoviću pojasnili metodologijo EEA, Ljubljana je po kakovosti zraka res šele na 709. mestu

Evropska agencija za okolje (EEA) je Ljubljano na lestvici kakovosti zraka uvrstila šele na 709. mesto. Ker je ljubljanski župan Zoran Janković po objavi rezultatov izrazil dvom v verodostojnost meritev, so minuli petek na Agenciji za okolje županu pojasnili način analize. »Podatki o kakovosti zraka, ki jih poroča Agencija za okolje EEA, so dokazljivo verodostojni,« so zatrdili. 

Kot smo poročali v začetku julija, se po ugotovitvah Evropske agencije za okolje (EEA) Ljubljana na lestvici kakovosti zraka uvršča šele na 709. mesto. Mesta so na lestvici razvrščena po kakovosti zraka na podlagi podatkov o koncentraciji delcev PM 2,5. Poleg tega se upošteva tudi izpostavljenost dušikovemu oksidu in ozonu.

Dolgotrajna izpostavljenost onesnaževalcem povečuje tveganje za resne zdravstvene težave, izpostavljenost drobnim delcem, ozonu in dušikovemu dioksidu, ki presegajo priporočila WHO, je leta 2022 povzročila približno 239.000, 70.000 oziroma 48.000 prezgodnjih smrti. EEA opozarja, da najresnejše zdravstvene posledice povzroča dolgotrajna izpostavljenost onesnaženosti zraka. Povprečna koncentracija PM 2,5 v naši prestolnici znaša 15,4 mikrograma na kubični meter zraka. Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za dolgoročno izpostavljenost navajajo največ 5 mikrogramov na kubični meter – kar pomeni, da koncentracija v Ljubljani daleč presega ta priporočila.

EEA je v obdobju 2023–2024 podatke zbirala na več kot 3.500 merilnih postajah po Evropi. Pretekle analize so upoštevale le PM 2,5, po novi metodologiji pa so vključili tudi ogljikov dioksid in ozon – kar izboljša celovito primerjavo kakovosti zraka. V Ljubljani so bile meritve opravljene na treh postajah Agencije RS za okolje (ARSO), in sicer na prometni postaji na Celovški cesti ter na zalednih postajah za Bežigradom in na Viču. Zaradi neposrednih emisij prometa, ki bi lahko izkrivile rezultate, so v analizo vključili le podatke zalednih postaj. 

Ljubljanskega župana Zorana Jankovića je slaba uvrstitev julija presenetila, številke ga niso prepričale. Poudaril je, da so v zadnjih letih dosegli izjemen napredek pri znižanju koncentracij trdnih delcev ter ozona, kar da potrjujejo meritve na akreditiranih merilnih mestih. Župan se je takrat na svoji redni tiskovni konferenci pohvalil z ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka, ob tem je izpostavil zaprtje Slovenske ceste za ves promet razen za avtobuse in 70-odstotno zamenjavo premoga s plinom. Pojasnil je da v Ljubljano dnevno vstopi vsaj 120 tisoč avtomobilov, v desetih letih (do 2023) pa se je število prebivalcev povečalo za 15 tisoč – kar pomeni občino v velikosti Slovenj Gradca. Število avtomobilov se je po njegovih besedah povečalo za 25 tisoč.

Prav tako je podatek o onesnaženosti zraka presenetil vodjo oddelka mestne občine za varstvo okolja Natašo Jazbinšek Seršen. Dejala je, da iz podatkov ni mogoče razbrati, zakaj je Ljubljana dosegla tako slabo uvrstitev. »Gre preprosto za podatek, ki ne pove popolnoma nič, zastrašuje, ne pove pa dejanskega stanja,« je komentirala. Zatrdila je, da se kakovost zraka iz leta v leto izboljšuje, in sicer zaradi izvedenih ukrepov.

Podatki o kakovosti zraka, ki jih poroča Agencija za okolje EEA, so dokazljivo verodostojni

Minuli petek so na Agenciji za okolje (Arso) županu pojasnili način analize Evropske okoljske agencije (EEA) o kakovosti zraka v evropskih mestih. »Podatki o kakovosti zraka, ki jih poroča Agencija za okolje EEA, so dokazljivo verodostojni,« so zatrdili. Kot so pojasnili tudi na portalu, orodje EEA preverja, kako onesnažen zrak vpliva na zdravje ljudi v mestu.

Ocenjuje tri vrste onesnaževalcev: drobne prašne delce (PM2,5), dušikov dioksid (NO₂) in ozon pri tleh (O₃). Uporablja podatke za leti 2023 in 2024. Na podlagi teh podatkov izračuna, kako zrak ogroža prebivalce in kakšno tveganje za prezgodnjo smrt povzročajo posamezna onesnaževala. Potem ta tveganja sešteje in izdela oceno za celo mesto. Na Agenciji za okolje so zapisali, da je kakovost zraka v Ljubljani sicer boljša kot pred desetletji. Zadnja leta, po njihovih navedbah, zakonsko dovoljene vrednosti na merilnih mestih Agencije za okolje niso presežene.

Kljub temu pa je občasno kakovost zraka slaba predvsem v hladnem obdobju leta, ko se v Ljubljanski kotlini zaradi temperaturnega obrata pri tleh zadržuje hladen zrak in v njem vsi izpusti. »Zato je nujno še naprej zmanjševati izpuste, ki so predvsem posledica prometa in individualnih kurišč,« so svetovali. Župana so tudi spomnili, da je Evropska komisija sprejela novo direktivo kakovosti zraka, ki v naslednjih letih standarde za kakovost zraka zaostruje. »Brez dodatnih ukrepov bomo dihali zrak podobne kakovosti kot sedaj, vendar s preseženimi mejnimi vrednostmi za delce PM 2,5 ter PM 10, dušikove okside in benzopiren,« so napovedali.

Po vsem zapisanem lahko sklepamo, da garažna hiša pod Tržnico ne bo ravno blagodejno delovala na kakovost zraka, saj bo privabila še nekaj več avtomobilov. Poleg tega bi med pozitivne ukrepe težko šteli vse večje število večstanovanjskih novogradenj, prav tako gremo težko mimo tega, da je praktično vsa Ljubljana kot veliko gradbišče. In nenazadnje je tu še načrt za sežigalnico.

Kot smo že pisali, je Strokovni svet UKC Ljubljana pred časom opozoril, da bi se stanje ob postavitvi sežigalnice močno poslabšalo – naše glavno mesto namreč leži v slabo prevetreni kotlini z izrazitim temperaturnim obratom v hladnejših mesecih, zaradi česar bi se izpusti iz sežigalnice v kotlini zadrževali in imeli škodljive učinke na zdravje prebivalcev. Zdravniki so navedli, da imajo prebivalci zaradi onesnaženega zraka pogosteje astmo, kronični bronhitis, bolezni srca in ožilja, kot sta možganska in srčna kap, prezgodnjo demenco, otroci pa se slabše razvijajo in imajo pogosteje prirojene nepravilnosti. Pri sežiganju odpadkov pa se sproščajo v zrak številne strupene snovi – na primer prašni delci PM 2,5 in PM 10, težke kovine in rakotvorni dioksini, furani in policiklični aromatski ogljikovodiki – zato prebivalci mest s sežigalnicami odpadkov pogosteje zbolevajo za rakavimi obolenji bezgavk, pljuč in debelega črevesja.