»Dobri« državljani so poslušni in vodljivi

Po več kot 30 letih smo dobili Nacionalno poročilo o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Celotno poročilo obsega okrog 1150 strani, glavni poudarki pa bi nas morali skrbeti. Ob visoki vključenosti otrok v predšolsko vzgojo (93,5 %) ter nadpovprečni uspešnosti mature (92,9–98,4 %) so ugotovili najslabšo bralno, matematično, naravoslovno, računalniško in informacijsko pismenost ter državljansko vednost otrok doslej.

Pomislimo. Večina otrok je že od zgodnjega otroštva vključenih v vzgojno-izobraževalni sistem, metode poučevanja so vedno modernejše, učne snovi je vedno več, učbeniki in delovni zvezki so skoraj vsako leto novi, učitelji se utapljajo v raznih izobraževanjih in usposabljanjih, učenci pa v nacionalnih preverjanjih in ocenjevanjih. Glede na rezultate mature in nizko stopnjo opuščanja osnovnega šolanja je videti, da te naše otroke odlično naučimo ponavljati, slabo pa razmišljati. Pismenost namreč pomeni, da posameznik razume, vrednoti in uporablja različne vrste informacij, da jih zmore kritično analizirati in interpretirati ter jih je sposoben smiselno uporabiti v realnem življenju, s čimer uresničuje svoje osebne cilje in aktivno sodeluje v družbi. Pismenost na več ravneh je temelj vseh drugih kompetenc.

Tudi rezilientnost slovenskih učencev je nizka (16 %). To je sposobnost posameznika, da ob težavah in porazih ne klone, ampak se z njimi uspešno spopade ter se ob tem razvija. Rezilientnost je temelj za razvijanje kritičnega mišljenja, prepoznavanja pravih informacij in manipulacije ter sposobnost za preživetje ob neuspehih in ne nazadnje za aktivno sodelovanje in sooblikovanje družbe. Glede na čas, ki ga otrok preživi v šoli, bi se tega morali učiti tudi tam.

V 70. letih je bila na Slovenskem burna razprava, ali naj šola vzgaja človeka po meri družbe ali kot celostno osebnost, v vsem njegovem dostojanstvu. Zmagalo je prvo – torej človek naj bo po meri družbe. Pomeni, da je človek v korist obstoječega družbenega sistema, torej vodljiv, poslušen, upogljiv. Temu ustrezna je bila šolska zakonodaja. Pozneje se je sicer besedišče zaradi pritiskov spremenilo, v belo knjigo so našle pot tudi besede, kot so vzgoja, celostna osebnost, dostojanstvo, spoštovanje, dialog, celo duhovna razsežnost, a vsebina je ostala v glavnem enaka. Vzgojno-izobraževalni sistem je bil namreč ves čas pod kontrolo politike enoumja, v rokah ljudi v različnih odtenkih rdeče. Rezultati, omenjeni zgoraj, so sad tega.

Pred dnevi smo lahko spremljali dr. Sama Uhana v podkastu enega od slovenskih medijev. Komentiral je aktualno politično situacijo, s poudarkom na volilni izbiri mladih in premiku dokaj velikega deleža mladih na desni pol, kar sam imenuje radikalno konservativni pol. Zavedati se je treba, da gre za dekana Fakultete za družbene vede, kjer se oblikujejo generacije mladih, ki nato ustvarjajo družbo kot novinarji, politologi, sociologi in kulturologi. Uhan meni, da mladi, ki volijo desno, pogosto iz poklicnih šol, v resnici ne razumejo, za kaj gre v desni politiki, ampak jo podpirajo iz uporništva. Mlade, ki so izrazili svojo kritičnost do npr. trenutne vlade, je označil za »inteligentno podhranjene«. Torej je po njegovem uporništvo proti sistemu negativno. Te mlade je opisal kot nosilce radikalnih vrednot, konservativnih pogledov, med katerimi je izpostavil družino, vlogo moškega, splav, celo podjetništvo.

📢 𝐙𝐀𝐇𝐓𝐄𝐕𝐀 𝐙𝐀 𝐓𝐀𝐊𝐎𝐉Š𝐍𝐉𝐈 𝐎𝐃𝐒𝐓𝐎𝐏 ❗️

Na podlagi objavljenega podcasta na N1, v katerem je dekan 𝐅𝐃𝐕 𝐝𝐫. 𝐒𝐚𝐦𝐨 𝐔𝐡𝐚𝐧 mlade volivce desnih političnih opcij označil za »neumne«, izražamo ostro ogorčenje in globoko zaskrbljenost nad takšnimi izjavami.… pic.twitter.com/4eCPFdOwFE

— SDM (@organizacijaSDM) April 19, 2026

Stvar je srhljiva, ker se tovrstno pranje možganov mladim dejansko dogaja v šolah. Dijakinje, ki bodo nekoč vzgojiteljice, povedo, da dekle, ki ceni vrednote, kot sta družina in dom, v razredu izstopa. Že pred 30 leti se je npr. na študiju socialnega dela začenjala prevzgoja bodočih socialnih delavcev v smeri prebujenske ideologije. To se je do danes okrepilo in je nekaj normalnega na večini fakultet. To povedo študentje sami. Dekan je torej izrazil točno to, za kar se – sicer s pomembnimi in zelo spoštovanimi izjemami – naš celotni šolski sistem očitno trudi že desetletja. Po tej plati so rezultati nacionalnega poročila pričakovani, saj je izobraževalni sistem namenoma ustrojen tako, da vzdržuje družbeni sistem enoumja in mu omogoča obstanek na dolgi rok. Krog je sklenjen; vodljivi mladi odrastejo in vzgajajo naslednje generacije tako, kot so bili vzgojeni oni. V takšni družbi so nevarni avtonomni, kritični, po Uhanovo uporniški mladi, saj bi ti lahko kritizirali obstoječi sistem in ga (verjetno) želeli spremeniti.

Dekan fakultete je v istem intervjuju jasno povedal, da 46 levih glasov ni enako 46 desnim glasovom. S tem je povedal vse – ko so namreč eni vredni več kot drugi, to ni demokracija, pač pa enoumje. Ki ga sam zagovarja in uresničuje. Glede na dogajanje na drugih izobraževalnih ustanovah očitno ni edini s takšno miselno usmeritvijo.

Z ideologijo nad profesorico dr. Saško Štumberger. Kot v 70. letih trde socialistične oblasti. Toda: veljavni zakon o visokem šolstvu ne daje nobene podlage, da bi učitelje ocenjevali ideološko. Razen po določenih poteh, ki so jih pri prof. Štumbergerjevi našli.…

— Domovina (@Domovina_je) April 21, 2026

Stvar je zelo enostavna. Sistem, katerega cilj je demokratična in odprta družba, se bo v šolah trudil za vzgojo avtonomnih posameznikov, za kritično razmišljanje, ustvarjalnost, sposobnost spopadanja s težavami, odgovornost, pa tudi dialog ter spoštovanje človekovega dostojanstva.

Sistem, katerega cilj je enoumje, pa bo deloval proti pismenosti na vseh področjih, proti ustvarjalnosti in raziskovanju, pestrosti idej in značajev, v smeri ponavljanja, vodljivosti, ranljivosti, poslušnosti ter intelektualne impotentnosti.

Pomislimo na izkušnje naših otrok – če so kaj preveč spraševali ali bili preveč zvedavi ali morda celo kaj (nedolžnega) ušpičili, so bili hitro deležni prevzgojnih prijemov. Ker sistem kreira in vzpodbuja pohlevne, poslušne, »pridne«, nekritično ponavljajoče ... In točno to nam kažejo tudi rezultati nacionalnega poročila.

A brez spremembe šolskega sistema tudi pozitivnih sprememb v družbi ne bo. Bomo zmogli kreniti na pot kritične ustvarjalnosti ali bomo ostali »pridni« ponavljavci tega, kar nam servirajo?

https://t.co/GpJIhA4Dad

— Rastislav Rastko Tepina (@LajnarEU) April 20, 2026

(D248, 3)