Na Krasu so z dobrodelnostjo oživili podobe slikarja Toneta Kralja

Na Krasu so danes ponovno oživele umetnine slikarja, kiparja, ilustratorja in arhitekta Toneta Kralja, enega najvplivnejših umetnikov 20. stoletja. Kulturno-glasbeni dogodek, v katerem so si obiskovalci ob 50. obletnici njegove smrti lahko ogledali poslikave cerkva v Tomaju in Avberju, je imel tudi dobrodelno noto. Zbirali so namreč sredstva za obnovo močno načete strehe v Avberju, ki je že precej poškodovala tudi nekatera Kraljeva dela.

Dogajanje v Tomaju in okolici se je sredi dneva začelo s strokovno predstavitvijo Kraljevih poslikav v cerkvi Sv. Petra in Pavla v Tomaju, nato se je zgledno število udeležencev peš po Jakobovi poti odpravilo proti Avberju, kjer je cerkveno notranjost prav tako sooblikoval znani slikar.

Zmanjkalo 20 tisočakov

Sklepni del, ki sta se ga med drugim udeležila tudi državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan in direktor ZRC SAZU Oto Luthar, je zaznamoval slavnostni koncert v župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla, ki so ga sooblikovali ubrani glasovi vokalnih skupin in lokalnih pevskih zborov.

Pobudo za dogodek, na katerem bi pomagali zbirati sredstva za obnovo poškodovane strehe cerkve v Avberju, je podala tomajska župnija, nam je pojasnil predsednik Krajevne skupnosti Avber Jure Jakofčič. Investicijo so ocenili na 72.000 evrov, pri čemer so del sredstev uspeli zagotoviti preko državnega in občinskega razpisa, zmanjkalo pa je še 20.000 evrov.

Kot soorganizatorji so bili z udeležbo izjemno zadovoljni. Dogodek je pokazal, da ljudi še vedno skrbi za kulturno dediščino in da se da narediti nekaj dobrega, če stopimo skupaj. Ali so že z današnjim dogodkom uspeli zbrati manjkajoča sredstva, bo najbrž znano v prihodnjih dneh, se pa sredstva zbirajo tudi na transakcijskem računu tomajske župnije, je dejal Jakofčič.

Kralja so Primorci vzeli za svojega

Tone Kralj velja za enega najvplivnejših slovenskih umetnikov 20. stoletja, saj je obvladoval izjemno širok spekter umetniških zvrsti. Močno je bil povezan ne le s Krasom, ampak tudi z vso Primorsko in delom Notranjske, je za Domovino pojasnila konservatorka Minka Osojnik iz novogoriške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. »Kralj je lahko Dolenjec, a si ga Primorci kar malo lastimo, ker je tukaj naredil res ogromno poslikav,« je dejala. Tudi v zamejstvu je kar nekaj cerkva z njegovimi poslikavami.

Te v Tomaju in Avberju so med njegovimi zgodnejšimi deli, slikarsko izjemno kakovostne, a zaradi tehnike poslikav zelo zahtevne za vzdrževanje; posebej še, kadar pušča streha. Takrat še tako izpopolnjena tehnika ne zadošča. Obnova avberske cerkve oziroma njene strehe je po njenih besedah res nujna in je predpogoj, da bomo tiste Kraljeve poslikave, ki so še ohranjene, lahko še naprej občudovali.

Drzen slikar

Prva Kraljeva poslikava na Primorskem je bila na Premu leta 1921, potem je deloval najprej v goriški škofiji, od koder pa so ga pregnali, saj so mu oblasti prepovedale slikati v cerkvah. Njegove poslikave so namreč doživele kar precej kritik. A takrat ga je poklical Virgil Šček, ki je med letoma 1927 in 1940 kot župnik služboval v Avberju in ga povabil, naj poslika cerkev. Tako so tudi umetnine na zidovih nastajale pod budnim očesom župnika Ščeka.

Kralj je bil drzen slikar. Kljub temu, da v času fašizma poslikave slovanskih svetnikov niso bile zaželene, je velikokrat je upodabljal sv. Cirila in Metoda. Tako tudi v cerkvi Svetega Nikolaja v Avberju, kjer krasita levo in desno stran glavnega oltarja. Na drugih mestih v notranjosti so še poslikave Janeza Krstnika in sv. Luke. Nekatere prizore pa je že močno načel zob časa zaradi puščanja strehe.

Kot je opomnila, pa je obnavljanje del Toneta Kralja tehnološko zelo zahtevno. Ni namreč delal fresk, ni torej slikal na še vlažen omet, da bi zagotovil daljšo obstojnost poslikav. Za to ni imel ne časa ne možnosti. »Ustvarjal je v težkih časih, delal je s tistim, kar je imel na razpolago,« je pojasnila. Njegove tehnike so zato neobstojne, še posebej nekateri pigmenti slabo reagirajo na vlago, ki pa je v cerkvah stalnica.