Na težave z bralno pismenostjo slovenskih učencev opozarjajo tudi mednarodne raziskave

Težave pri bralni pismenosti so se pri tretješolcih pokazale tudi letos – pri slovenščini so bili dosežki na nacionalnem preizkusu znanja (NPZ) pod pričakovanimi. Na težave z bralno pismenostjo slovenskih učencev opozarjajo tudi mednarodne raziskave znanja. Pri šesto- in devetošolcih so se pokazale velike razlike pri znanju angleščine, letošnji povprečni dosežek pa je bil pri devetošolcih najnižji v desetletnem povprečju. Letos se drugo leto zapored dosežek devetošolcev upošteva tudi kot eno od meril za vpis v srednjo šolo – v koalicijski pogodbi so se koalicijske stranke zavezale k spremembi vloge nacionalnega preverjanja znanja in mature, na kar je spomnila tudi državna sekretarka  na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Mojca Škrinjar.

Mediji že nekaj let poročamo, da je bralna pismenost osnovnošolcev oz. tretješolcev vse slabša in to se je potrdilo tudi letos. Državni izpitni center (RIC) je objavil rezultate letošnjega nacionalnega preverjanja znanja (NPZ).

Tretješolci so se najslabše odrezali pri slovenščini, kjer so v povprečju dosegli 40,5 odstotne točke (lani 47). Pri matematiki so dosegli 57,1 odstotne točke (lani 56), pri madžarščini in italijanščini pa 67,3 in 61,6 odstotne točke. Ob tem je treba povedati, da so predmetne komisije pripravile preizkuse znanja tako, da bi bil povprečni dosežek pri posameznem predmetu okoli 50 odstotkov možnih točk. Čeprav rezultat pri matematiki ni bil slab, pa je preizkus pokazal, da več kot polovica učencev ne reši besedilne naloge. Če morajo učenci prebrati daljše besedilo, iz njega izluščiti podatke in jih tudi uporabiti, imajo pri tem velike težave.

Več kot polovica učencev ne reši besedilne naloge.

Šestošolci so pri slovenščini v povprečju dosegli 50,4, (lani 48) pri matematiki 52,6 (lani 52), pri angleščini 58 (lani 61), pri nemščini pa 61 odstotnih točk. V 9. razredu pa so se v povprečju pri slovenščini izkazali s 56,4 (lani 63), pri matematiki s 54,6 (lani 53), pri angleščini s 54 (lani 62), pri nemščini pa s 45,5 odstotne točke. Najslabše ocenjeni so bili pri kemiji (42,6 odstotne točke).

Letos je bilo drugo leto zapored nacionalno preverjanje znanja obvezno za učence tretjega razreda, za učence prilagojenega izobraževalnega programa z nižjim izobrazbenim standardom v šestem in devetem razredu ter za učence priseljence iz drugih držav v devetem razredu. Dosežki ob koncu tretjega in šestega razreda se zapišejo v prilogi k spričevalu, ob koncu devetega razreda pa v spričevalo. Drugo leto zapored se lahko dosežek devetošolcev upošteva tudi kot eno od meril za vpis v srednjo šolo – to je uvedla novela zakona o osnovni šoli, ki jo je sprejel DZ v času mandata Roberta Goloba.

Po besedah predsednika državne komisije za vodenje NPZ Janeza Vogrinca na težave z bralno pismenostjo slovenskih učencev opozarjajo tudi mednarodne raziskave znanja. Te se ne kažejo le pri slovenščini, temveč tudi pri drugih predmetih, med drugim pri matematiki, kjer morajo učenci razumeti daljša navodila, iz besedila izluščiti ključne podatke in jih uporabiti pri reševanju nalog. Dosežki šestošolcev so bili letos pri večini predmetov znotraj desetletnega povprečja. Izjema je madžarščina, kjer je bil dosežek najnižji doslej, vendar je po Vogrinčevih besedah pri posploševanju potrebna previdnost, saj preizkus opravlja zelo majhno število učencev. Opozoril je tudi na velike razlike v znanju angleščine, ki jih kaže visok standardni odklon rezultatov.

Vogrinc je poudaril, da analize niso pokazale, da bi bili letošnji preizkusi prezahtevni ali predolgi. Prav tako iz rezultatov ne izhaja, da učenci ne bi uspeli rešiti zadnjih nalog ali da bi jih reševali slabše kot druge. Strinjal se je sicer, da imajo učenci težave s koncentracijo in delovnimi navadami, vendar je ocenil, da ne gre le za vprašanje šole, temveč za širši družbeni problem.

Ne gre le za vprašanje šole, temveč za širši družbeni problem.

Letošnji povprečni dosežek pri angleščini najnižji v zadnjem desetletju

Velike razlike v znanju angleščine se kažejo tudi pri devetošolcih. Njihov letošnji povprečni dosežek je bil najnižji v zadnjem desetletju, rezultati pri tem predmetu pa po Vogrinčevih besedah padajo že več let. Najnižji doslej je bil letos tudi dosežek devetošolcev pri kemiji.

Po Vogrinčevih besedah je premik izvedbe NPZ v marec omogočil, da šole rezultate in navodila predmetnih komisij na podlagi analize dosežkov prejmejo še pred koncem šolskega leta ter jih lahko uporabijo pri načrtovanju dela v naslednjem šolskem letu. Na novinarski konferenci so se sicer dotaknili tudi kritik, da rok za prenos prijav na drugo šolo za devetošolce poteče, preden prejmejo rezultate morebitnih ugovorov na dosežek NPZ.

Direktor Državnega izpitnega centra Gašper Cankar je letošnjo izvedbo NPZ označil kot zelo uspešno. Učenci so odpisali skoraj 168.000 preizkusov, udeležba je bila v 3. in 6. razredu nekaj več kot 95-odstotna, v 9. razredu pa pri slovenščini in matematiki več kot 98-odstotna. 

V koalicijski pogodbi zaveza o spremenjeni vlogi NPZ in mature

»Nacionalno preverjanje znanja bo služilo preverjanju znanja v osnovni šoli. Preverjanju kakovosti znanja. In ne bo hkrati vstopna točka v srednjo šolo – kajti sicer se bo zgodilo isto, kot se je zgodilo pri maturi,« je napovedala državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Mojca Škrinjar in spomnila, da je matura sedaj tako zaključek srednje šole kot tudi vstopna točka na fakultete. Čeprav je fakultetam ta rešitev verjetno najbolj udobna, pa po besedah državne sekretarke dela veliko škodo sami gimnaziji oz. srednji šoli, ki zadnji letnik posveča zgolj pripravam na maturo. S tem se oslabi tudi procese razmišljanja in učenja. »To želimo prekiniti na način, da se ta rešitev ukine in da matura ostane le zaključek srednje šole,« je pojasnila in dodala, da bi morda manjši delež še obdržali, nikakor pa matura ne sme biti edini vstopni pogoj na fakultete. 

Na vprašanje, kakšni so razlogi za slabe rezultate, po besedah državne sekretarke niso dobili jasnega odgovora. Po njenem mnenju je sistem, ki ga je prinesla devetletka, povzročil, da je zahtevnost v osnovnih šolah nižja. Otroci posledično v tretjem razredu ne znajo več toliko kot so znali nekoč učenci po zaključku drugega razreda. Poleg tega, da je samostojno pisno sporočanje več kot očitno problem, je opozorila tudi na angleščino. Ocenila je, da lahko to kaže tudi na pomanjkanje kvalificiranih učiteljev. Po njenih besedah bo treba vsem tem neznankam priti do dna, za nove rešitve pa pripraviti zakonodajo.

Otroci v tretjem razredu ne znajo več toliko kot so znali nekoč učenci po zaključku drugega razreda.