Nacionalizacija elektro družbe EDF je "neizogibna" za uresničitev francoskih jedrskih načrtov
Odločitev vlade, da nacionalizira podjetje Electricité de France, objavljena 6. julija, je v francoskem parlamentu sprožila mešane odzive.
Vendar je bila po mnenju Jean-Michela Gauthierja, direktorja katedre za energetiko in finance na HEC Paris, odločitev "neizogibna" zaradi regulativnih omejitev, s katerimi se podjetje sooča. V skladu s francosko zakonodajo mora EDF del svoje jedrske električne energije prodati konkurenci po določeni ceni (42 EUR/MWh) in jo nato odkupiti na trgu kot vsi drugi dobavitelji.
Vendar je po podatkih francoskega upravljavca prenosnega elektroenergetskega omrežja RTE zaradi pandemije in vojne v Ukrajini trenutna tržna cena presegla 200 EUR/MWh.
To pomeni, da EDF prodaja z izgubo, da bi nahranil konkurenco, kar so sindikati in številni opazovalci obsodili kot "ropanje" francoskega podjetja.
Poleg tega je država od družbe EDF zahtevala tudi 8 milijard EUR za tako imenovani "tarifni ščit", ki naj bi omejil cene plina v času krize.
Tržna kapitalizacija družbe EDF se je v zadnjih nekaj letih zmanjšala s 150 milijard evrov leta 2007 na manj kot 40 milijard evrov danes.
Zaradi dolga, ocenjenega na več kot 43 milijard evrov, ki ga je povzročila zamuda pri gradnji novih reaktorjev četrte generacije, je podjetje tudi v težkem položaju.
Vendar je bila po mnenju Jean-Michela Gauthierja, direktorja katedre za energetiko in finance na HEC Paris, odločitev "neizogibna" zaradi regulativnih omejitev, s katerimi se podjetje sooča. V skladu s francosko zakonodajo mora EDF del svoje jedrske električne energije prodati konkurenci po določeni ceni (42 EUR/MWh) in jo nato odkupiti na trgu kot vsi drugi dobavitelji.
Vendar je po podatkih francoskega upravljavca prenosnega elektroenergetskega omrežja RTE zaradi pandemije in vojne v Ukrajini trenutna tržna cena presegla 200 EUR/MWh.
To pomeni, da EDF prodaja z izgubo, da bi nahranil konkurenco, kar so sindikati in številni opazovalci obsodili kot "ropanje" francoskega podjetja.
Poleg tega je država od družbe EDF zahtevala tudi 8 milijard EUR za tako imenovani "tarifni ščit", ki naj bi omejil cene plina v času krize.
Tržna kapitalizacija družbe EDF se je v zadnjih nekaj letih zmanjšala s 150 milijard evrov leta 2007 na manj kot 40 milijard evrov danes.
Zaradi dolga, ocenjenega na več kot 43 milijard evrov, ki ga je povzročila zamuda pri gradnji novih reaktorjev četrte generacije, je podjetje tudi v težkem položaju.
Povezani članki
Zadnje objave
Roman Safet iz Šiške: satirični odgovor na romsko problematiko
10. 11. 2026 ob 15:11
Janša o financerjih organizacij Nike Kovač: »Neustavno, nezakonito«
10. 11. 2026 ob 14:26
Odlogi šolanja ostajajo pogosti kljub manjšim generacijam prvošolcev
10. 11. 2026 ob 13:30
Na vlakih tudi letos med in jabolka
10. 11. 2026 ob 13:27
Transparent »Zadnja vlada Primorcev nima rada« sprožil ostre odzive vladnih politikov
10. 11. 2026 ob 12:27
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.