Najstnico, ki nasprotuje nošenju maske, bi napotila na prostovoljno delo na COVID oddelek

Vir zajema slike: Youtube
Slovensko javnost razburja zgodba najstnice, ki nasprotuje nošenju zaščitne maske. Dekle, ki v javnem prometu ni želelo nositi maske, ker te, kot pravi, ne nosi nikjer, je po obrazložitvah podjetja Nomago ob vstopu na avtobus verbalno napadla voznika, ki jo je pozval k uporabi zaščitne maske. Potnica se po pojasnilu podjetja ni umirila tudi po prihodu policistov in je bila tudi do njiju verbalno nasilna. Osebnega dokumenta ni želela pokazati, prav tako ni želela upoštevati navodil policistov.


Posnetek komentarja Tadeje Kreč je na voljo na koncu prispevka.




Kot je trdila, sta jo policista z avtobusa izvlekla na silo, jo vrgla na tla, vklenila in nanjo pritiskala s kolenom, da ni mogla dihati. Dejala je, da je bila ob tem v šoku, je kričala in jokala. Šele po prihodu njene mame je pokazala osebni dokument, s čimer sta policista ugotovila, da je (bila) mladoletna, česar prej nista vedela. Policista sta proti dekletu vložila obtožilni predlog zaradi kršitve javnega reda in miru in ker jima ni hotela izročiti osebne izkaznice, zaradi nenošenja maske pa predlog na zdravstveni inšpektorat.

Dogajanje je po eni strani smešno. 17-letnica je lahko sama »verbalno nasilna«, lahko se obnaša, kot da zakonodaja zanjo (kot žensko) ne velja in je upornica proti sistemu v živo in na socialnih omrežjih. A že ko je zagledala policijo, je »sumila«, bodo prišli do nje in klicala mamo in brata, ki naj bi jo reševala. Imela se je za nedolžno žrtev policijskega nasilja, dogajanje pa opisala, kot bi bila le nekaj trenutkov od verjetne smrti.
dogodek je zaskrbljujoč, ker pri punci, ki je danes že polnoletna, kaže neodraslost in nesposobnost prevzeti odgovornost za svoja dejanja.

Edina pomembna je njihova volja


Po drugi strani je dogodek zaskrbljujoč, ker pri punci, ki je danes že polnoletna, kaže neodraslost in nesposobnost prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Ob dejstvu, da dekle na družabnih omrežjih podpira teorije zarote, lažne novice in nasprotuje znanstvenim dejstvom, problem postane še obsežnejši in za prihodnost družbe še nevarnejši.

Še posebej, ker številni strokovnjaki že leta poudarjajo, da je velik družbeni problem, da otroci in mladi avtoritete ne spoštujejo. Odnos do avtoritete se gradi v primarni družini. Če so starši namesto avtoriteta otrokovi prijatelji, potem se otroci ne naučijo zdravo podrediti. Takšni otroci funkcionirajo le, če obvelja njihova volja. S takšno vzgojo postanejo tirani nad starši in ne spoštujejo avtoritete tudi nikjer izven domačih zidov, naj bo v šoli, na cesti, v družbi …

Pomen očetovske avtoritete


Pred dnevi me je presenetila izjava znane antropologinje Vesne Godina, ki je v intervjuju dejala, da se je od svojega moža ločila, ker ta ni hotel kaznovati njune hčere oz. biti avtoriteta. To njegovo vlogo je morala Godina torej oceniti kot res ključno.

Poudarila je, da je očetova avtoriteta za otroka nujna, da razreši Ojdipov kompleks in se nauči izbrati tisto, kar je prav, namesto tistega, kar je prijetno, ter tako funkcionalno odraste, razvije vest in je sposoben dolgotrajnega partnerstva. “Če ima otrok očeta, ki mu dovoli, da počne tisto, kar je prijetno, namesto tistega, kar je prav, razvije psihološki ustroj odvisnika,” je še dejala Godina, ki z možem ni želela vzgajati odvisnika.

Medtem ko je tudi stroka že dognala, da je permisivna vzgoja škodljiva, se je odsotnost kaznovanja že močno razširila. Uveljavljena je tudi pri kaznovanju mladostnikov. Po slovenski zakonodaji se kazenska odgovornost mladih sicer začne pri 14. letu, a resnično uveljavi ob polnoletnosti.
Pri vzgoji državljanov in spoštovanju avtoritete nam gre res slabo, če ljudje srečanje delikventne dekline s policistoma primerjajo z dogajanjem v Belorusiji, holokavstom, vojnimi zločini …

Odpustki namesto prevzemanja odgovornosti


Tudi lanski predlog zakona o mladoletnih storilcih kaznivih dejanj zagovarja t.i. zaščitniški model obravnavanja mladoletnikov, ki v ospredje postavlja pravice mladoletnika, medtem ko je kaznovanje v ozadju. Pri tem izhaja iz prepričanja, da so sporna dejanja mladoletnikov povezana predvsem z neprimernimi družinskimi in socialnimi razmerami. Država pa naj bi pri posredovanju ob njih težila k odpravljanju vzrokov za “odklonska” dejanja in ne h kaznovanju.

Odgovor na vprašanje, kako bo država, ki kaznovanja ne podpira, odpravljala vzroke dejanj, katerih vzrok je nekaznovanje in odsotnost avtoritete v družini, je logičen; ne bo jih odpravila. In pri vzgoji državljanov in spoštovanju avtoritete nam gre res slabo, če ljudje srečanje delikventne dekline z dvema policistoma primerjajo z dogajanjem v Belorusiji, holokavstom, vojnimi zločini …

Pa še nekaj: Ne imejmo torej polnih ust stroke, če pustimo, da jo vplivneži, nesramna najstnica, spletni videi, celo politične šlamparije … v hrbet zabodejo vsakič, ko je to mogoče; pa naj gre za zdravstvo, vzgojo, šolstvo ali kaj drugega. Če bi imela pri tem kakšno besedo, bi določene politike za kak teden poslala na spoznavanje zgodb mladih v prevzgojnem domu. Hitro bi jim bili jasni vzroki in posledice družinskih razmer. Tole mlado antimaskerko bi pa napotila na voluntiranje na COVID oddelek.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike