EU potrdila nov zakon o svobodi medijev

Evropski parlament je danes sprejel nov zakon za zaščito novinarjev pred vmešavanjem politike. Evropski  zakon o svobodi medijev  vzpostavlja zaščitne ukrepe za uredniško neodvisnost in zaščito novinarskih virov po vsej Evropski uniji.

Nemška evropska poslanka Sabine Verheyen (CDU), ki je posredovala zakon skozi parlament, je izpostavila umor malteške raziskovalne novinarke Daphne Caruana Galizia in grožnje svobodi tiska na Madžarskem kot primera, zakaj je tak zakon potreben.

»Pomena medijske pluralnosti za delujočo demokracijo ni mogoče dovolj poudariti,« je dejala.

Akt o svobodi medijev med drugim predvideva, da morajo države članice zagotavljati pluralnost medijev ter ščititi njihovo neodvisnost pred različnimi interesi. Novinarje pa naj bi zaščitil pred pritiski, kot je siljenje v razkritje virov. Uporaba vohunske programske opreme proti novinarju je upravičena le kot skrajni ukrep, če jo odredi neodvisen pravosodni organ za preiskavo hudega kaznivega dejanja, ki ga je osumljen novinar.

Postopki financiranja javnih medijev bodo morali biti pregledni in objektivni, financiranje pa trajno in predvidljivo. Da bi javnost vedela, kdo nadzoruje medije in kakšni interesi lahko vplivajo na poročanje, bodo morali vsi mediji, ne glede na njihovo velikost, v nacionalni podatkovni zbirki objaviti informacije o svojih lastnikih, tudi če so neposredno ali posredno v državni lasti. Mediji bodo morali poročati tudi o sredstvih, ki jih bodo prejeli iz državnega oglaševanja, in o državni finančni podpori, tudi iz držav nečlanic EU.

Slovenska evropska poslanka Romana Tomc (SDS) je medtem pojasnila, da nove zakonodaje ni mogla podpreti, čeprav naj bi prinesla veliko pozitivnega za zaščito novinarjev, prepoved političnega vmešavanja v javne medije in večjo preglednost lastništva. »Vendar dosedanje izkušnje z Evropsko komisijo kažejo, da se lahko še tako dobre rešitve uporabi za politično obračunavanje,« je izpostavila. Kot primer je navedla ravnanje podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove glede Radiotelevizije Slovenija. Po njeni oceni je nejasno in vprašljivo tudi delovanje Evropskega odbora za medijske storitve.