Varuh pred dnevom mrtvih opozoril na pravico do pokopa

Dostojen pokop ni zgolj vprašanje tradicije, temveč tudi ustavno varovanih človekovih pravic in mednarodnopravnih obveznosti države, pred bližajočim se dnevom spomina na mrtve opozarja Varuh človekovih pravic. Posebej je izpostavil tudi vprašanje še vedno nepokopanih žrtev povojnih pobojev. Njegovo opozorilo prihaja v času, ko Mestna občina Ljubljana na ustavnem sodišču izpodbija zakon, ki predvideva pokop žrtev na ljubljanskih Žalah. Varuh je opozoril, da številni svojci zaradi visoke starosti morda ne bodo dočakali dokončnega pokopa svojih bližnjih, česar ne bi mogla popraviti niti poznejša ugodna odločitev ustavnega sodišča.

Varuh človekovih pravic je ob bližajočem se 1. novembru poudaril, da mora država zagotoviti iskanje in identifikacijo posmrtnih ostankov, ureditev pravnega statusa žrtev ter njihov dostojen pokop. Prav tako mora svojcem omogočiti dostop do informacij o usodi njihovih bližnjih. Opozoril je, da številni posmrtni ostanki več kot osemdeset let po koncu druge svetovne vojne še vedno ostajajo neidentificirani in brez dokončnega pokopa. Pri tem ne gre le za moralno dolžnost, temveč tudi za pravne obveznosti države. Pravica svojcev do pietete je namreč varovana tudi s 35. členom slovenske ustave.

Varuh se je vključil v postopek, ki ga je sprožila občina

Varuh je 26. oktobra ustavnemu sodišču posredoval neodvisno intervencijo oziroma mnenje v postopku presoje ustavnosti novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Zahtevo za ustavno presojo je septembra vložila Mestna občina Ljubljana, ki je predlagala tudi začasno zadržanje izvajanja zakona. Novela, ki velja od 4. junija, med drugim določa trajni pokop neidentificiranih žrtev iz prikritih vojnih grobišč na ljubljanskih Žalah. MOL temu nasprotuje, saj meni, da država z določitvijo pokopnega mesta posega v pristojnosti občine pri upravljanju pokopališč in urejanju prostora.

Varuh pa je opozoril, da vprašanja dokončnega pokopa žrtev ni mogoče obravnavati zgolj kot spora o pristojnostih države in občine. Pri odločanju morajo biti v ospredju tudi človekovo dostojanstvo, pravice svojcev in odgovornost države do žrtev. Posebej je poudaril, da lahko skupni kraj pokopa žrtev iz različnih delov Slovenije predstavlja prostor nacionalnega pomena. Dejstvo, da je takšen kraj predviden v Ljubljani, zato še ne pomeni, da gre izključno za lokalno vprašanje. Obenem je opozoril, da mora država pri urejanju pokopa spoštovati tudi ustavno varovano samostojnost občin.

Varuh se z mnenjem sicer ni postavil na nobeno od strani v postopku, je pa ustavno sodišče opozoril na posledice nadaljnjega odlašanja. Številni svojci so že v visoki starosti in zaradi novih zastojev morda ne bodo dočakali dokončnega pokopa svojih bližnjih. Takšnih posledic tudi poznejša ugodna sodna odločitev ne bi mogla odpraviti.

Posmrtni ostanki 3450 žrtev še vedno čakajo na dokončni pokop

Kot smo na Domovini poročali septembra, so na ministrstvu za obrambo takrat sporočili, da so izpeljali vse potrebne aktivnosti za začetek priprav na pokop žrtev iz prikritih vojnih grobišč. Sprejeta sta bila tudi pravilnika, ki urejata identifikacijo žrtev z analizo DNK ter njihov pietetni prenos in pokop. Toda za izvedbo pokopa na Žalah bi morala država z Mestno občino Ljubljana določiti natančno pokopno mesto. Namesto dogovora je občina sprožila postopek pred ustavnim sodiščem. Med žrtvami, ki čakajo na dokončni pokop, so tudi posmrtni ostanki 3450 ljudi, izkopani leta 2022 iz Jame pod Macesnovo gorico. Po končani arheološki analizi so bili najprej shranjeni v prostorih komunale Kočevje, marca 2025 pa so jih začeli premeščati v kostnico v Škofji Loki, ki je bila predstavljena kot začasna rešitev do dokončnega pokopa.

Ljubljanski župan Zoran Janković je že maja letos znova poudaril, da je pokopu na Žalah »absolutno proti«. Nasprotovanje je utemeljeval s pomanjkanjem prostora za pokopavanje Ljubljančanov, pa tudi s stališčem, da ni mogoče enačiti partizanov, ki so premagali nacizem in fašizem, s pripadniki domobranskih enot. Ob sprejemanju zakona je napovedal, da bo občina preučila pravne možnosti za preprečitev pokopa. Septembra je MOL napoved tudi uresničila z zahtevo za ustavno presojo in začasno zadržanje zakona.

Pravice pokojnikov in svojcev morajo veljati za vse

Varuh je pred 1. novembrom opozoril še na več drugih primerov posegov v pravico do dostojnega pokopa. V Novi Gorici je ugotovil nepravilnosti pri občinski ureditvi, ki za vse pogrebe, financirane iz občinskega proračuna, predpisuje raztros pepela, ne glede na pokojnikovo voljo. Obravnaval je tudi primer staršev, katerih sin je bil po sodni obdukciji brez njihove vednosti upepeljen in pokopan, ter primer v Ljubljani, ko vnuk ni mogel dobiti informacij o kraju in času občinskega pogreba svoje babice. Šele po posredovanju Varuha se je lahko od nje poslovil. Skupno sporočilo Varuha je, da javno financiranje pogreba, upravni postopki ali spori med pristojnimi institucijami ne smejo izničiti pravic pokojnikov in njihovih svojcev. »Človekovo dostojanstvo se ne konča s smrtjo. Odnos do tistih, ki se sami ne morejo več zavzeti za svoje pravice, je pomembno merilo človečnosti in zrelosti naše družbe,« je poudaril Varuh.