Nemška stopnja rodnosti strmo pada

Zvezni inštitut za populacijske raziskave (BiB) v Nemčiji je v sredo sporočil, da je v letu 2023 opazil opazen upad števila živorojenih otrok, na najnižjo raven od leta 2009. Avtorji študije domnevajo, da so lahko posledice pandemije koronavirusa, geopolitična negotovost in podnebni strahovi med razlogi, da ljudje odlašajo ali celo opuščajo načrte, da bi postali starši.

Rodnost je z 1,57 otroka na žensko leta 2021 padla na približno 1,36 jeseni 2023. BiB je ta močan upad v dveh letih ocenil kot »nenavaden, saj so se faze padanja rodnosti v preteklosti pojavljale počasneje.«

Stopnja rodnosti v Nemčiji je v začetnem obdobju pandemije po poročanju BiB ostala stabilna, z napredovanjem pandemije pa je padla na 1,4. Avtorji menijo, da je možno, da je veliko žensk sprva odložilo svoje načrte za otroke, da bi se lahko cepile, glede na to, da cepiva takrat niso bila odobrena za nosečnice.

Avtorji študije pravijo, da še ni mogoče predvideti, v kolikšni meri novi podatki razkrivajo splošen trend padanja rodnosti ali le začasen učinek. Vztrajno nizka stopnja rodnosti prispeva k staranju družbe, pravi študija. Za družbo bi lahko takšen pojav predstavljal izzive, če bi se obdržal, vključno z morebitnim upadom kvalificiranih delavcev na trgu dela.