V Evropskem parlamentu pozivi k preiskavi ruskega vplivanja na evropske poslance

Ko človek bere traktate o podkupovanju zelo dobro plačanih evroposlancev, si celo nekoliko oddahne. Niso samo slovenski politiki korumpirani - čeprav so med bolj korumpiranimi.

Še pred tovrstno bizarno "preiskavo" bi jim človek svetoval naj preiščejo Sorosev vpliv. Koliko poslancev je kupil? Ta četica skorumpiranih se lahko tudi sama javi, bo manj dela.
Zdaj bomo priče, ko bodo od raznih obveščevalnih služb plačani "preiskovalci" ugotavljali, da je poslanec, ki je na primer vprašal zakaj sporazuma iz Minska nista bila implementirana, spoznan za krivega in za ruskega propagandista. Pa samo radoveden je bil.
Eto, če se temu kolektivnemu Zahodu ni zmešalo, tudi nič nočem! Fantje, v pogubo drvite. Kaj ste na fentanilu ali kaj?

Resnica osvobaja, laž zasužnjuje. Resnica je kot luč, ki odžene temo.

Zahod, predvsem Amerika, na vse kriplje skriva pravo resnico odnosa med Zahodom/Natom/Ameriko in Rusijo. Washington prikazuje Rusijo kot napadalno silo, ki je odgovorna za splošen konfliktni odnos med Zahodom in Rusijo in za vojno v Ukrajini. Resnica pa je obratna. Zahod je tisti, ki ima napadalen vojaški pakt, s katerim je skušal tudi po padcu berlinskega zidu pritiskati na Rusijo in jo zlomiti.

Po razpadu Sovjetske zveze in Varšavskega pakta je bila zamujena edinstvena prilika za vzpostavitev miru v Evropi. Ta prilika je bila zamujena zaradi zavestne politike Washingtona, s katero ni dovolil normalizacije odnosov med Zahodom in Rusijo. Prof. Jeffrey Sachs, ki je bil v času razpada komunizma v vzhodni Evropi svetovalec Gorbačova in poljske vlade, je povedal, da je ameriška vlada na njegov predlog nemudoma odobrila finančno pomoč Poljski za prestrukturiranje gospodarstva, kategorično pa je zavrnila finančno pomoč Rusiji. Sahcs je povedal, da se v tistem času ni zavedal, da so ameriški neokonservativci tedaj izoblikovali doktrino ameriškega globalne hegemonije, ki naj bi nastopila po razpadu Sovjetske zveze.

V Rusiji so neokonservativci videli pomanjšano Sovjetsko zvezo, četudi je Rusija opustila komunistični gospodarski sistem in uvedla večstrankarski politični sistem. Poleg tega so se bali gospodarskega povezovanja tehnološko razvite zahodne Evrope in z energenti in surovinami bogate Rusije. Šlo je preprosto za to, da se prepreči nastanek gospodarske skupnosti v Evropi, ki bi lahko postala tekmec Ameriki v njenih stremljenjih po globalni dominaciji. V tistem času se nihče ni zavedal, da bo Kitajska v nekaj desetletjih postala glavni konkurent ZDA. Neokonservatici so mislili, da če si podredijo Rusijo, jim bo pot do svetovne dominacije na široko odprta. Niso se zavedali, da so z osamitvijo Rusije, širjenjem Nata proti njenim mejam, ustvarjanjem protiruskega razpoloženja na Zahodu dejansko Rusijo pehali v naročje vzpenjajoče se supersile Kitajske.

Kot zdaj vse kaže, se politika izolacije Rusije preobraža v politiko izolacije Zahoda pred ostalim svetom. Zahod ima milijardo ljudi, preostali svet pa 7 milijard. Svet je po vzponu Kitajske postal multilateralen, vojna Zahoda z Rusijo pa je postala katalizator multilateralizacije. Države BRICS širijo svoje članstvo in oblikujejo svoj finančni sistem, ki postaja alternativa svetovnemu finančnemu sistemu, ki je bil doslej izključno v rokah Zahoda. Dolar kot svetovna valuta izgublja svojo dominantno vlogo, saj države BRICS v medsebojni trgovini ne uporabljajo več dolarja.

Zahod, predvsem Washington, se bo moral prej ali slej sprijazniti, da je čas njegove globalne dominantne vloge mimo in sprejeti spremenjena razmerja moči v svetu. Z nobeno propagandno vojno, nobeno cenzuro in politično korektnostjo ali celo s sankcijami zoper neposlušne ne bo mogel ustaviti tektonskih geopolitičnih premikov v svetovni politiki.

Umetnost preživetja je umetnost prilagajanja, kar bo moral spoznati tudi Zahod, ki je bil doslej tisti, ki je postavljal svoja pravila v mednardnih odnosih, pogosto s silo, namesto z diplomacijo. Rusko-ukrajinska vojna je tipičen primer zahodnega arogantnega odklanjanja diplomacije kot orodja za reševanje nasprotij med državami, kar je prek ameriškega državnega udara v Ukrajini pripeljalo do državljanske vojne, ki je po osmih letih eskalirala v vojno med Rusijo in Ukrajina, ki ima vse več obeležij vojne med Rusijo in Natom/Zahodom. Rusija v tej vojni zmaguje, zahodni strategi pa tega dejstva nočejo priznati. To naj bi bila le ruska propaganda, ne pa dejansko stanje na terenu.

Kar preostane Zahodu v odnosu do Rusije je nadaljnja eskalacija vojne, ki lahko privede do jedrske apokalipse, ali opustitev namer po podreditvi Rusije in normalizacija odnosov. Zaenkrat nič ne kaže, da bi Washington, ki vodi igro, pristal na normalizacijo odnosov z Rusijo. To preprosto ni v njegovem strateškem interesu. V njegovem interesu je slabljenje Rusije in v bistvu tudi Evrope. Je pa mir z Rusijo v strateškem interesu Evrope, čeprav se njen politični razred obnaša, kot da je strateški interes Evrope večna vojna z Rusijo.

Ranjena zver je najbolj nevarna. In Zahod je zdaj zaradi vojaškega poraza v Ukrajini ranjena zver. Zdaj je treba najti krivca za izgubljeno vojno tudi v lastnih vrstah. To so tisti, ki opozarjajo na zgrešeno politiko Zahoda do Rusije, ki ne temelji na vzajemnem spoštovanju varnostnih in drugih interesov, temveč si skuša Rusijo podrediti. Kdor nasprotuje hegemonistični politiki ZDA in EU, je putinist.

Insajder ima članek na to temo. Vreden branja, saj je treba sovražnika poznati, mar ne?

Med drugim v članku piše:

"Je torej tudi to, kar je povedal Sachs - ruska propaganda?

So vsi, ki poročajo o istih dejstvih že ruski propagandisti?

To pa je hkrati najboljši odgovor novodobnim slovenskim medijskim udbašem.

To je primeren odgovor tistim, ki vse nas, ki razloge za vojno v Ukrajini ne ocenjujemo enako kot njihova zapeljana čredica sledilcev in sedijo v redakcijah Reporterja, SIOL-a, Oštra, Dela, Demokracije, RTV SLO in ostalih podobnih medijev, ki vsi pihajo v isti propagandni NAFO rog in se z blatenjem občasno spravljajo tudi na nas.

Praviloma jim seveda sploh ne odgovarjamo, ker tega niso vredni.

Za te novinarje in medije, ki imajo v resnici krvave roke zaradi podpihovanja nepotrebne vojne, pa imamo le eno samo sporočilo.

Ne, ne boste nas prestrašili s svojimi bednimi, otročjimi, udbaškimi člančiči.

Še naprej bomo, za razliko od vas, objavljali resnico."

https://insajder.com/slovenija/poznam-macrona-ne-vem-zakaj-laze-ekonomist-razkril-zavajanja-francoskega-predsednika

Nevarnost za evropsko demokracijo je zatiranje politično "nekorektnih" stališč. Svobodno izražanje mnenj je temelj demokracije. Če ne gre za rusko podkupovanje politikov v Evropskem parlamentu, ima vsak evroparlamentarec pravico, da izrazi svoje mnenje.

Kar zadeva podkupovanja, je veliko bolj verjetno, da so politiki podkupljeni od Cije in cionistov kot od Rusov. Pokojni nemški novinar Udo Ulfkotte je napisal knjigo na temo podkupovanja novinarjev v Nemčiji. Priznal je, da je tudi njega podkupila CIA...

EU gre po poti nekdanje Sovjetske zveze. Išče notranjega sovražnika, ki kao sodeluje ali koristi zunanjemu sovražniku. Pehajo nas v vojno z Rusijo, kdor tega ne odobrava, pa je sovražnik.

Orwell je imel prav...