"Naloga te generacije je in mora biti ohranjanje slovenskega jezika," je poudaril Vojko Obrulj v Kočevski Reki, kjer so počastili dan, ko je zadišalo po slovenski vojski

vir: zajem zaslona TV Slovenija

17. decembra 1990 je v Kočevski Reki »prvič zadišalo po slovenski vojski«. Takrat je bila prvič postrojena enota Teritorialne obrambe. Šlo je za jasno sporočilo takratni JLA, da je Slovenija pripravljena tudi z orožjem braniti začrtano prihodnost.

V ta namen je danes Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve slavnostno obeležilo ta dan s prireditvijo Prihodnost pripada pogumnim. Pogovarjali smo se s prvim predsednikom vlade Lojzetom Peterletom, pa tudi s slavnostnim govornikom prireditve dr. Vojkom Obruljem, poveljnikom policijsko-vojaške enote za varovanje brigade MoRiS 1991.

Prvič je zadišalo po slovenski vojski

Danes je v Kočevski Reki potekala prireditev z naslovom Prihodnost pripada pogumnim, ki je počastila »dan, ko je prvič zadišalo po Slovenski vojski«, kot se je izrazil prvi slovenski predsednik vlade Lojze Peterle.

17. decembra 1990 je bila namreč v Kočevski Reki prvič postrojena enota Teritorialne obrambe, ki je imela sedež v bližnji vasi Primoži. V postroju so bili večinoma pripadniki rezervne sestave Zaščitne brigade TO. Kot so v uradnem vabilu zapisali v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve, prvi javni postroj brigade 17. decembra, ki si je kasneje nadela ime MoRiS, ni bil slučajen. Bil je jasno sporočilo takratni JLA, da smo pripravljeni tudi z orožjem braniti začrtano prihodnost. Nekaj dni kasneje (23. decembra) je prišlo do plebiscita, ki pa je dokončno začrtal odločitev o slovenski samostojnosti.

Iz brigade MoRiS se je kasneje izoblikovala Specialna brigada MoRiS, kasneje pa še prva brigada Slovenske vojske. Postroj enot se je zgodil po odločitvi, ki jo je Demosov klub sprejel mesec prej v Poljčah. Slovenski skupščini se je predlagal zakon o plebiscitu, na katerem se je odločalo, ali želimo živeti v samostojni Sloveniji.

 

Slovenci smo bili takrat pripravljeni iti na pot v prihodnost za samostojno demokratično državo

Pogovarjali smo se s prvim predsednikom slovenske vlade Lojzetom Peterletom. Za naš medij je Peterle povedal, da je bil to eden od najpomembnejših dni na poti v osamosvojitev. S tem postrojem so želeli pokazati, da mislijo resno tudi z obrambo države, ki je bila kasneje potrjena na referendumu. Peterle je povedal, da ta predhodnica slovenske vojske še ni bila pripravljena na napad, bila je še sredi priprav, a je prav ta postroj prispeval h kasnejšemu pozitivnemu rezultatu.

V tistem času je bil že natisnjen rezervni denar, če bi prišlo do krizne situacije, je dodal Peterle. Na tiste dni ima Peterle lep spomin, bilo pa je tvegano. Ribniška vojašnica, kjer so se nahajali vojaki JLA, je zelo blizu, tudi Delnice na hrvaški strani niso daleč. Za Peterletov stavek, da je zadišalo po slovenski vojski, je Tone Krkovič rekel, da so se mu ob njem zašibila kolena. Kot je povedal Peterle, ni mogel reči drugače, saj je videl pred seboj slovensko vojsko. Je pa res, dodaja Peterle, da so bili bolj slabo oblečeni, da pogoji niso bili idealni, a to je bila slovenska vojska, ki je služila slovenskemu namenu, ne pa namenu nekoga drugega.

Pogovarjali smo se tudi s slavnostnim govornikom današnje prireditve, dr. Vojkom Obruljem, poveljnikom policijsko-vojaške enote za varovanje brigade MoRiS 1991. Kot je povedal za naš medij, so se že pred osamosvojitvijo dlje časa pripravljali na vojno. Ravnali so se po načelu, da se je v miru treba pripravljati na vojno, kar se je v slovenskem primeru seveda izkazalo za pravilno odločitev.

Kot je povedal v svojem govoru, so v Kočevski Reki leta 1990 stali zato, da so sporočili, da smo Slovenci pripravljeni iti na pot v prihodnost za samostojno demokratično državo ter da bomo svojo odločitev zavarovali ter branili, če bo treba, tudi z orožjem. Na plebiscitu, nekaj dni po postroju slovenske vojske, je bila potrjena volja ljudstva. Osnovno sporočilo plebiscita je bilo, da Slovenci nočemo biti več hlapci, temveč hočemo postati gospodarji na lastni zemlji.

V govoru je tudi povedal, da se gospod Peterle s svojo izjavo o tem, da je zadišalo po slovenski vojski, ni zmotil. Zaradi dogodka izpred 33 let imamo danes svojo državo in svojo vojsko. Res pa je, da v zadnjih letih zaznavamo pomanjkanje narodne in državljanske zavesti. Naloga te generacije je in mora biti ohranjanje slovenskega jezika, je poudaril Obrulj. Naroda in države pa se ne brani le z orožjem, ampak obstajajo tudi drugi načini. Pri tem ne smemo pozabiti bistvenih vrednot, kot so dom, družina, domovina, vera, mir, dobrota, spoštovanje, pravičnost, poštenost, sočutje, iskrenost, solidarnost in sodelovanje, je v govoru še dodal Obrulj.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike