Jezus ni bil copata
Kristjan mora bojda udarce prenašati mirno in nastaviti drugo lice. Tako mnogi mislijo, oznanjajo in skušajo živeti. Če bi se vsi kristjani držali tega, danes Pedra Opeke ne bi bilo.
Njegov pokojni oče namreč ni mirno čakal na usmrtitev, marveč je molil za rešitev in si, ko je uspel razvezati jekleno žico na zapestju, z udarci po stražarjih utrl pot v svobodo. Če ne bi z vso močjo planil na partizanske rablje, bi končal v enem od rudniških jaškov v bližini Hude jame. Ne bi emigriral v Argentin
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Prijavi se
Naroči se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
1 komentar
Andrej Kaligarič
če je zadevni mož katoličan se mora odločiti tudi o tem ali bo copata v Cerkvi. Ali bo mižal in molčal, bežal pred stvarnostjo, bil ravnodušen in brezčuten glede številnih odklonov (misel je na spolne, finančne, duhovne zlorabe) ali se, slabič, celo udal črednemu nagonu in udrihal po najranljivejših. Ali bo škofom tiho in servilno držal štango ali se jim sramežljivo in brezpogojno umikal in to imenoval "pokorščina" in "izogibanje pohujšanju". Ali bo bežal pred resnico, pred vsem pomembnim a neprijetnim, pred svojo odgovornostjo pred Bogom - in uteho za svojo slabo vest, za tiho zavest o svoji strahopetnosti in pomanjkanje žive vere iskal v farizejski pobožnosti in religiozni igri, recimo v duhovnih vajah Exodus 90, javnih molitvah na trgih in teorijah zarote. In kot apoteoza, vse to povrhu imenoval "možatost".
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.