Napetost v zvezi z razpravo o vladavini prava v EU se stopnjuje. Poljski slabo kaže

Vir foto: pixabay
Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.

Poleg protestnikov se je odzvala tudi evropska javnost. V četrtek je Evropski parlament s veliko večino (502 za, 153 proti) sprejel resolucijo o vladavini prava na Poljskem, ki je obsodila po njihovem mnenju nelegitimno poljsko ustavno sodišče, politični nadzor poljske vlade nad sodiščem in pozvalo Komisijo in Evropski svet da vložita tožbo proti Poljski na Evropskem sodišču v Luksemburgu (ECJ).

Kljub pozivom in obljubi predsednice Komisije Ursule von der Leyen, da bo uporabila vse možnosti, se zdi, da Komisija ostaja neodločna v zvezi s Poljsko. Ta trenutna neodločenost bo morala kmalu pustiti prostor novim rešitvam, saj se je Evropski parlament včeraj odločil, da bo začel pravne postopke proti Komisiji, če se ta ne bo začela resneje ukvarjati z vladavino prava na Poljskem.


Posnetek komentarja Petra Jermana je na voljo na koncu prispevka.




Poleg tega vse kaže, da se bo Angela Merkel kmalu dokončno poslovila, z njo pa bo odšel pomirjevalni ton nemške politike v odnosih med Poljsko in Madžarsko in ostalimi članicami EU. Veter sprememb je začutila tudi poljska vlada, saj je pred kratkim poljski premier Mateusz Morawiecki poslal pismo voditeljem evropskih inštitucij in držav, v katerem konkretno blaži odločitev ustavnega sodišča in poziva k najdbi skupne rešitve.

Evropski parlament in pravniki so na strani EU


Na četrtkovem glasovanju Evropskega parlamenta je resolucijo podprlo malo več kot 70 % evroposlancev. Politično gledano je resolucijo podprl skoraj celotni politični spekter, saj je za resolucijo glasovala večina poslancev Evropske ljudske stranke, Zavezništva socialistov in demokratov, liberalne Prenovimo Evropo, in Zelenih. Prav tako je resolucijo podprlo 6 slovenskih evroposlancev iz vrst NSi, SD, SLS, in LMŠ, medtem ko sta se evroposlanca Romana Tomc in Milan Zver (SDS) pri glasovanju vzdržala.

Poleg politikov se je oglasilo tudi veliko število pravnikov in opozorilo na sporno odločitev poljskega ustavnega sodišča. V oddaji Dialogos, ki jo organizira Domovina, smo povabili  znana slovenska pravnika dr. Mateja Avblja in dr. Saša Zagorca. Oba se strinjata, da je odločitev nevarna za temelje EU in predstavlja nevarni precedenčni primer.

Pri tem je treba ločiti poljsko odločitev od odločitev drugih ustavnih sodišč članic EU (npr. lanske odločitve nemškega ustavnega sodišča o zadolževanju Komisije za evropski sklad za obnovo), ki niso postavljale pod vprašaj prednost evropskega prava pred nacionalnim. Kot pravi Dr. Avbelj, so druga ustavna sodišča odprla konstruktivne konflikte z evropskim sodiščem v Luksemburgu, ki so nato pripomogle k razvoju evropskega prava, medtem ko je poljsko ustavno sodišče razsodilo drugače in s svojo sodbo verjetno poseglo v doslej nedotakljive temelje evropskega prava in  prekršilo načelo o "iskrenem" oz. lojalnem sodelovanju med EU in članicami pri izvajanju evropskih pravnih norm, kot je to določeno v 3. odstavku 4. člena Pogodbe o ustanovitvi TEU.
Finančno gledano je Poljska sedaj v nevarnem položaju, saj ima Komisija možnost sprožiti tožbo na evropskem sodišču, ki bi ustavila evropsko financiranje poljskih razvojnih projektov.

Poljski vladi se oži manevrski prostor


Iz prej omenjenega pisma poljskega predsednika vlade je razvidno, da si poljska vlada prizadeva za umiritev situacije, saj najprej zagotavlja, da Poljska še vedno spoštuje evropsko pravo. Poleg tega prizna primarnost evropske zakonodaje v področjih, kjer ima EU pristojnost. Kljub temu poljski premier očita evropski strani, da bi na področjih, kjer si evropsko in poljsko pravo nasprotujeta, morala imeti prednost poljska zakonodaja.

Obrat poljske vlade se lahko razume na dva načina. Finančno gledano je Poljska sedaj v nevarnem položaju, saj ima Komisija možnost sprožiti tožbo na evropskem sodišču, ki bi ustavila evropsko financiranje poljskih razvojnih projektov. Pred kratkim je s podobnimi metodami Komisija že prisilila številne poljske pokrajine k ukinitvi oziroma spremembi spornih zakonodaj o skupnosti LGBTQ+, kar nakazuje, da je sposobna uporabiti svoja pravna sredstva.

Iz politične perspektive domači pritisk vedno bolj narašča, saj je možnost o Polexitu postala bolj resna, čeprav v politični realnosti ostaja manj verjetna. Hkrati je Poljska ena od najbolj zavzetih evropskih držav, saj je po javnomnenjski raziskavi iz leta 2019 kar 84 % Poljakov imelo pozitivno mnenje o EU.

Izguba evropskih investicij bi verjetno še poslabšala javno podporo poljski vladi, kar je nekaj, kar si aktualna vlada ne more privoščiti, saj parlamentarne volitve niso tako daleč. Vse torej kaže, da se poljski vladi manevrski prostor oži, kar jo bo preko slej prisililo k pogajalski mizi.

Poglejte si Dialogos #6: pogovor med dr. Matejem Avbljem in dr. Sašem Zagorcem o vladavini prava na Poljskem, Madžarskem, EU ter seveda Sloveniji ...

https://www.youtube.com/watch?v=HUiucZ1-aVQ



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike