Naslednik zloglasnega Alstoma posredno priznal napako - TEŠ bo dobil nazaj vsaj nekaj izgubljenih milijonov

HSE in Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) sta včeraj s skupino General Electric, v zvezi z vpletenostjo Alstoma v projekt izgradnje bloka 6 TEŠ, podpisala izvensodno poravnavo, skupaj vredno 261 milijonov evrov.

S tem bo zahtevek iz uveljavljane škode slovenskih družb v arbitražnem postopku zaradi investicije iz leta 2008 umaknjen. S tem podpisom pa je družba General Electric posredno priznala odgovornost za napake pri samem projektu, ki je največja energetska naložba v zgodovini samostojne Slovenije.

Večletni spor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) s skupino General Electric Power se je tako le končal. Holding Slovenske elektrarne in Termoelektrarna Šoštanj sta 25. 1. 2017 zoper družbe skupine General Electric, v zvezi z vpletenostjo Alstoma v investicijo v blok 6 TEŠ iz leta 2008, pred Mednarodno gospodarsko zbornico vložila zahtevo za arbitražo. Družba GE je namreč Alstomova elektroenergetska podjetja prevzela leta 2015. Namen arbitraže je bil povrnitev čim večjega deleža domnevne škode, ki izvira iz protipravnih ravnanj ob izgradnji bloka 6.

HSE se je za odškodninsko tožbo pravne naslednice Alstoma, ki je dobavil tehnološko opremo za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6), odločil leta 2017, saj je bil projekt bistveno dražji od sprva dogovorjene cene. Prvotno dogovorjena vrednost pogodbe je znašala 654 milijonov evrov, po zaslugi 11 aneksov in 19 variacij (dogovorov) pa je v poznejših letih zrasla na 1,4 milijarde evrov. Poleg tega, da v njej ni bilo protikorupcijske klavzule, ni temeljila na slovenskem, ampak na švicarskem pravu.

Po dobrih treh letih intenzivnega dela so pogajalci dosegli dogovor o sklenitvi poravnave. Njena skupna ocenjena vrednost znaša 261 milijonov evrov.

Kaj prinaša arbitraža?

Ker gre za poravnavo glede civilnopravnega zahtevka HSE in TEŠ v arbitraži, bosta obe družbi v zameno za zgoraj navedene vrednostne sklope v arbitražnem postopku umaknili tožbo in se odpovedali nadaljnjim arbitražnim odškodninskim zahtevkom. Pogoj za umik tožbe in odpoved zahtevku je bil izpolnjen z nakazilom prvega obroka denarnih sredstev v višini 131 milijonov evrov na bančni račun TEŠ dne 10. marca 2021, preostanek bo še poslan oziroma bo opravljen skozi storitve.

Večino odškodnine bo HSE namenil za poravnavo kreditov, ki so jih najeli za izgradnjo bloka 6. "Gre za veliko zmago," je poudaril infrastrukturni minister Jernej Vrtovec.

Član poslovodstva HSE Uroš Podobnik pa ocenjuje, da je višina odškodnine razumna. Za nadaljevanje odškodninske tožbe se niso odločili, ker so cenitve mednarodnih finančnih izvedencev in odvetniških ekip pokazale, da bi ob upoštevanju različnih tveganj v arbitražnem postopku predvidoma dobili manj kot 80 milijonov evrov.

To, da je pravni naslednik Alstoma privolil v tako visoko poravnavo, je posredno priznanje, da je šlo pri TEŠ-u 6 nekaj močno narobe. Ker pa je bila v projekt vpletena tudi slovenska politika, ima poravnava lahko tudi politične posledice.

S TEŠ-em 6 se je namreč ukvarjala parlamentarna preiskovalna komisija, ki je v svojem poročilu spomladi 2018 napisala, da so vse vlade od 2004 do 2012 ravnale neodgovorno, največjo politično odgovornost pa da nosi nekdanja vlada Boruta Pahorja z ministroma za finance in gospodarstvo Francem Križaničem in Matejem Lahovnikom.

Bo TEŠ uspelo preoblikovati v (so)sežigalnico?

TEŠ pridela približno tretjino slovenske energije, a je v zadnjih letih pridelal velike izgube. Odkar obratuje blok 6, je imela termoelektrarna negativno bilanco. Leta 2016 so bile izgube visoke 50 milijonov evrov, v letih 2017 in 2018 so se sicer zmanjšale (32,5 in 32,6 milijona evrov), leta 2019 pa se je izguba povzpela na 58,5 milijona evrov. Lani je bila izguba najmanjša, in sicer 20 milijonov evrov.

Prva zaradi izgub je TEŠ zagnal projekt poskusni sosežiga goriva pridobljenega iz nenevarnih odpadkov, ki naj bi začel delati s koncem leta 2021, redni sosežig pa se predvideva od začetka leta 2022.

V TEŠ-u bi letno porabili do največ 160.000 ton goriva oz. do največ šest odstotkov masnega deleža k osnovnemu gorivu lignitu. To gorivo bi v TEŠ predvidoma dostavljalo 25 tovornjakov na dan šest dni v tednu. Dovoz bi potekal v zaprtem tovoru, sprejem in doziranje pa bi se izvajala v zaprtem objektu s sistemom podtlaka in odvodom zraka v višje zračne plasti.