Nataša Pirc Musar in Robert Golob: surrealistična slovenska svoboda

vir: X Nataša Pirc Musar

Slovenska svoboda je v zadnjem času precej surrealistična. Poleg vsega razsula državno pravne ureditve imamo tudi predsednika vlade, ki ga preiskuje KPK zaradi korupcijskih tveganj ter nedovoljenega vpletanja v delovanje Policije in varnostno obveščevalnih služb. Skratka, v manj kot dveh letih smo kot država od relativnega zmagovalca po krizi »Covid« prišli do, vsaj zdi se tako, popolnega kolapsa javnega sistema, moralnih vrednot, kadrovske politike in splošne balkanizacije javnega diskurza.

Kako? Lepo!

Začne se pri vrhu. Tam se, vsak v svojem despotstvu, sončita »tišasta« gospa, ki se je ob odsotnosti racionalne pozitivne kadrovske selekcije in obsežni podpori (skozi stisnjene zobe sicer) večnih nasprotnikov »janšizma«, uspela preriniti celo na sam vrh slovenske politične piramide. Ter na drugi strani oseba, ki nikoli ni prerasla pubertete in sebe vidi kot sončnega kralja in odrešitelja po njegovem rahlo butastega naroda. Oba pa, ob skupni ljubezni do denarja in levih botrih, ki so ju ustoličili, namesto dopolnjevanja oblasti po sistemu »zavor in ravnovesij«, jemljeta vsak svoj del izvršilne oblasti kot lasten osebni fevd.

A kljub »kaviarlevičarski« podobnosti obeh, razlika vendarle je. Medtem ko je Nataša Pirc Musar vsaj zmerno inteligentna, pravno podkovana in do neke mere »selfmade« tajkunka, je Golob zgolj samovšečen in vase zaverovan, premožen pa na račun javnega denarja. Tudi zato prihaja do komunikacijskih šumov med njima, saj Pirc Musarjev ne pada na njegov sicer infatilno pobalinski šarm in je veliko preveč oportunistična in trmasta, da bi ostala tiho, ko se ji za to ponudi priložnost. Ali se je za izjave, vezane na KPK, in odstop premierja odločila v lastni režiji ali si je pustila od botrov prišepniti, ni pomembno. Zvito in preračunljivo je težo odločitve vendarle položila na KPK, sama pa se, skoraj v isti sapi z izjavo o odstopu, s premierjem dogovorila za (še eno) pomiritveno kosilo. Če se računica s KPK slučajno ne izide. A to bo res težko. Pod bremenom vseh izjav in dodatno zadnjih mahinacij okoli podjetja Star Solar ga lahko reši zgolj še en korupcijski čudež.

Pod bremenom vseh izjav in dodatno zadnjih mahinacij okoli podjetja Star Solar ga lahko reši zgolj še en korupcijski čudež.

In očitno bo pomembno vlogo pri dinamiki sestopanja iz oblasti, ironično, odigrala prav KPK, ki se je v letih obstoja razvila v  nekakšnega »kingmakerja« slovenske politike, pri čemer tokrat, nehote in s stisnjenimi zobmi, morda »odstavlja« levosučnega premierja, s tem pa maje celotno koalicijo. Ni še čisto jasno sicer, kako obremenilno bo poročilo, a Golobu ni več pomoči. In kako točko na račun njegovega padanja si želita tudi Nataša Pirc Musar ter preostala levosučna politokracija, ki seveda sestopiti kot celota niti slučajno ne misli. Revolucija včasih požre tudi lastne otroke in pri botrih, ki so ustoličili oba, lahko Pirc Musarjeva ob padcu Goloba pridobi še kako točko politične nenadomestljivosti več. Vsekakor dobra naložba za težko izvedljiv drugi mandat.

A karkoli si o njej že mislimo, vendarle premore, kljub vsem svojim napakam in pomanjkljivostim, vsaj osnovni nivo kulture dialoga. Kot dolgoletna pravnica pa razpolaga vsaj z minimalnim občutkom za pravo, pravno in ustavno pravno kategorijo. In v tem delu ob izpadih pobalinskega premierja seveda nima veliko manevrskega prostora. Lahko bi bila tiho (kot je veliko drugih) in čakala. A to seveda ni njena natura. Spomnimo se, kako je, še preden so bili vsi postopki zaključeni, ob izboru za direktorico RTV s svojimi izjavami o spremembah, discipliniranju zaposlenih, plačilu po delu ipd. povzročila takojšno aktivacijo notranjih resursov RTV in v režiji Programskega sveta doživela debakel.

Ali kot je (pre)hitro pozvala k ustavitvi del »Jankovičevega« C0, sedaj pa, ko so ga »njegovi« pokrili, očitno po sistemu bivšega zdravstvenega ministra, ta zahteva njeno opravičilo. 

Kljub škodi, ki jo je Golob povzročil levim in jo še vedno dela Golob, boj za oblast še zdaleč ni izgubljen.

A Nataša Pirc Musar ni Danijel Bešič Loredan. In v svoji maniri tudi tokrat, v zvezi s premierjem in KPK, ni bila tiho. Izjavila je namreč to, kar pravzaprav misli večina. Da je vpletanje v delo Policije in varnostno obveščevalnih služb na način, kakršnega se očita premierju, nedopustno in nevarno, osebne diskreditacije političnih nasprotnikov pa sploh. Kot je tudi nedopustno biznisiranje z državo v državni službi, vleči v to še svoje, skoraj najstniške otroke, pa najmanj nespodobno. To pač ni sprejemljivo niti za trenutno levičarsko Slovenijo.

A moti se, kdor misli, da bo trenutna oblastna garnitura kar tako popustila. V rokah ima praktično vse vzvode oblasti, vključno z nevladniki in državno RTV, ter na drugi strani razdrobljeno opozicijo, ki se izčrpava v medsebojnih obtoževanjih in dlakocepljenju. Kljub škodi, ki jo je levim povzročil in jo še vedno dela Golob, boj za oblast še zdaleč ni izgubljen. Ob asistiranju Nataše Pirc Musar in njenih botrov nabor levih kandidatov verjetno še zdaleč ni izčrpan, ob eklatantnem pomanjkanju samokritike njihovih predstavnikov pa nas morda, kdo ve, čaka še kaj hujšega. Narod namreč pozabi, in to žal precej hitro.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike