»Nehajmo delati slabo«

Zamisel za intervju se porodila ob 110. obletnici začetka soške fronte, saj je gost izjemen poznavalec te tematike kot zgodovinar in kot muzealec, ki že od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja raziskuje v Muzeju za novejšo in sodobno zgodovino.

Dr. Marko Štepec je v uvodu intervjuja predstavil manj znana, a zanimiva dejstva, ki so vodila v vojno med Avstroogrsko in Italijo. Med drugim to, da so prve strele sprožili Avstrijci z admiralske ladje Viribus Unitis. Dr. Štepec je orisal mučno življenje tako na fronti kot tudi v zaledju, ki je skupaj z vojsko trpelo pomanjkanje; o tem je lani izdal pomembno monografijo z naslovom Življenje v zaledju soškega bojišča. Prva svetovna vojna je bila spopad, v katerem so še precej dosledno spoštovali pravila. Če se je nasprotni vojak predal in odvrgel orožje, je užival zaščito, poznamo tudi številne primere tovarištva med vojaki z nasprotnih strani. Tudi odnos do padlih je bil med vojno in po njej povečini civiliziran. Mrtvim so postavljali spomenike in pomnike tako v zaledju fronte kot tudi v domačih krajih po koncu vojne.

Dr. Štepec se je tej tematiki posvetil v zelo zanimivi knjigi, ki nosi naslov Zgodbe spomenikov Prve svetovne vojne. Išla je nedavno. V nadaljevanju sta se z voditeljem dotaknila 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je bila do nasprotnikov in civilnega prebivalstva neprimerno bolj surova. Ob debati o zgodovinskih dogodkih za Slovence se je dr. Štepec začudil, da se aktualna politika opira na nekritično čaščenje konca druge svetovne vojne in partizanskega upora, ki je ob nespornem osvobodilnem delovanju privedel tudi do revolucionarnega prevzema oblasti s povojnimi pomori ujetnikov, kar slovenski narod razdvaja do današnjih dni. Zanj je osrednje povezovalno jedro slovenstva čas slovenske pomladi in osamosvojitvene vojne, torej tisti čas, ki je Slovence povezal. Zato je bil tudi pobudnik peticije proti ukinitvi Muzeja osamosvojitve; ta ukinitev se je izkazala kot politični akt vladajoče elite, ki ima dolgoročno škodljive posledice za oblikovanje slovenske domovinske in državne zavesti.

Ob zaključku je na vprašanje, kaj se je on sam iz zgodovine naučil, izpostavil, da mora biti vsak od nas bolj strpen in vključujoč: »Vedenje je pomembno, zgodovina je del naše identitete, nimamo prihodnosti brez preteklosti ampak, če želimo ravnati dobro - bodimo dobri zdaj, nehajmo delati slabo.«