Nemčija omejuje vpliv Kitajske na največje evropsko gospodarstvo
Finančni časnik Handelsblatt poroča o nameri nemškega gospodarskega ministrstva, da poveča nadzor nad tujimi naložbami in omeji vpliv Kitajske na največje evropsko gospodarstvo.
Tiskovna predstavnica gospodarskega ministrstva podrobnosti zakona ni želela komentirati, je pa namignila, da bi bili lahko v ospredju odvisnost od surovin in varnost v zunanji trgovini, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Nemčija je v novi strategiji Peking označila za “partnerja, konkurenta in sistemskega tekmeca” ter ga obtožila, da v prizadevanjih za preoblikovanje svetovnega reda vedno znova deluje proti nemškim interesom. Strategija med drugim predvideva, da Nemčija zmanjša gospodarsko odvisnost od Kitajske na nekaterih ključnih področjih.
Nemška vlada ima po trenutni zakonodaji pooblastila, da blokira naložbe v nemška podjetja iz držav zunaj EU, če sta ogrožena javni red ali varnost.
Po poročanju Handelsblatta si gospodarski minister Robert Habeck prizadeva razširiti seznam kritičnih sektorjev, za katere veljajo pravila, ki zahtevajo strog nadzor nad potencialnimi naložbami.
Tiskovna predstavnica gospodarskega ministrstva podrobnosti zakona ni želela komentirati, je pa namignila, da bi bili lahko v ospredju odvisnost od surovin in varnost v zunanji trgovini, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Nemčija je v novi strategiji Peking označila za “partnerja, konkurenta in sistemskega tekmeca” ter ga obtožila, da v prizadevanjih za preoblikovanje svetovnega reda vedno znova deluje proti nemškim interesom. Strategija med drugim predvideva, da Nemčija zmanjša gospodarsko odvisnost od Kitajske na nekaterih ključnih področjih.
Nemška vlada ima po trenutni zakonodaji pooblastila, da blokira naložbe v nemška podjetja iz držav zunaj EU, če sta ogrožena javni red ali varnost.
Po poročanju Handelsblatta si gospodarski minister Robert Habeck prizadeva razširiti seznam kritičnih sektorjev, za katere veljajo pravila, ki zahtevajo strog nadzor nad potencialnimi naložbami.
Povezani članki
Zadnje objave
Dobra novica na začetku poletja: Goriva občutno cenejša
22. 6. 2026 ob 17:44
Odstop Keira Starmerja
22. 6. 2026 ob 16:10
Povečano število primerov nalezljive bolezni
22. 6. 2026 ob 14:37
Keir Starmer na izhodnih vratih, Velika Britanija bo dobila novega premierja
22. 6. 2026 ob 14:31
Prijazen mestni promet? Več presedanja za najranljivejše skupine pomeni več težav
22. 6. 2026 ob 14:21
Golobov operativec Muženič odhaja v Tacen, na čelo NPU Borut Franca
22. 6. 2026 ob 12:35
Bojan Šoper: Za nas se je vojna začela maja 1990, končala pa oktobra 1991
22. 6. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
JUN
24
Odkritje novega spomenika Rudolfu Maistru
10:00 - 11:00
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
3 komentarjev
rasputin
Države BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Afrika) imajo okrog 40% svetovnega prebivalstva in približno 25% svetovnega BDP. Tem državam se bo, kot vse kaže, kmalu priključilo precej novih članic.
Brics ni vojaška zveza in ne misli nikogar z vojaško silo prisiljevati, da bi izpolnjeval njihove interese, kot to počne Zahod. Snujejo alternativen mednarodni finančni sistem, ki bo predstavljal substitut za dolar in bo temeljil na zlatu. Ustvarjajo alternativo mednarodnemu plačilnemu sistemu Swift in nove kreditne institucije, ki bodo podobne Svetovni banki in Mednarodnemu denarnemu skladu, ki imata sedež v Washingtonu in ju obladuje Amerika/Zahod. Mednarodna Banka Bricsa bo imela ali celo že ima sedež v Šanghaju.
rasputin
Še ne tako daleč nazaj je imel Zahod polna usta svobodne trgovine brez omejitev in je obtoževal zlasti Kitajsko, da omejuje svobodno trgovino.
Kitajska se je morala 15 let pogajat z WTO (Svetovna trgovinska organizacija) preden je bila sprejeta. Zdaj, ko preti, da bo Kitajska prehitela Zahod, se je le-ta začel obnašati protekcionistično kot Kitajska. Prej je veljalo, da svobodna trgovina koristi vsem, zdaj, ko se je pokazalo, da je Kitajska po vseh ekonomskih kazalcih presegla razvoj v zahodnih državah, svobodna trgovina nenadoma ni več zaželjena.
Teodor
Kitajska je v totalni krizi, predvsem demografski. Vsa ta leta pa je zlorabljala sporazume v svojo korist, ter vohunila. Končno so ji stopili na prste. Sanje o svetovni dominaciji so se končale še preden so se začele.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.