Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna

V 255. številki tednika Domovina so v ospredju davki in razmerje med državnim in zasebnim. Prispevki in intervjuji razkrivajo vpliv obremenitev na življenjski standard, analize zdravstvene politike, vprašanja dolgotrajne oskrbe ter sodne spore in diplomatske odločitve. Številka prinaša tudi zgodovinske, kulturne in glasbene vsebine, film, kulinariko ter stran za razvedrilo.

Tomaž Cuder v članku piše o tem, kako visoka davčna obremenitev zmanjšuje kupno moč državljanov ter primerja slovenski davčni sistem z avstrijskim.

Vid Mlakar analizira novo koalicijsko pogodbo in spremembe v zdravstveni politiki, kjer poudarja pomen posameznika, pravičnejše razdelitve javnih sredstev ter enakih možnosti za vse izvajalce zdravstvenih storitev; ne glede na to, ali so državni ali zasebni – saj v državno blagajno prispevamo vsi.

Peter Avsenik piše, da bodo zaradi zadrževanja interventnega zakona upokojenci in delavci še naprej plačevali prispevek za dolgotrajno oskrbo, čeprav ta v veliki meri še ne deluje, ter opozarja, da bodo posledice sindikalnih aktivnosti najbolj občutili prav najranljivejši.

Luka Svetina piše o tožbah proti prenovi ljubljanske tržnice ter o očitkih o številnih postopkovnih kršitvah pri izdaji gradbenega dovoljenja pri gradnji garaže pod ljubljansko tržnico, zaradi česar nasprotniki projekta zahtevajo sodno preiskavo in zakonito vodenje postopkov.

Luka Svetina piše odločitvi odhajajoče vlade glede začasne prepovedi pristanka izraelskega letala, ki je povzročila dodatne stroške izraelski letalski družbi in diplomatske napetosti, saj ni temeljila na strokovnih razlogih, temveč je bila odločitev politična.

Andraž Šest nadaljuje z razkrivanjem terorizma v 21. stoletju; tokrat o tem, da so bili napadi na ameriški ambasadi v Nairobiju in Dar-es-Salamu leta 1998 rezultat delovanja mreže okoli Irana, bin Ladna in Zavahirija, ki je v 90. letih širila vpliv v vzhodni Afriki ter načrtovala tudi napade v Evropi.

Vita Petrovčič se je v podkastu 35 let Slovenije pogovarjala z mag. Igorjem Omerzo in Markom Hrenom, ki pojasnjujeta, da je iz gibanja za demokratizacijo izšlo tudi osamosvojitveno gibanje, pri čemer je Udba spremljala njuno delovanje. Dogajanje, tudi okrog afere JBTZ, podrobneje razložita

Tomaž Cuder se v intervjuju pogovarjal z dr. Luko Snojem, strokovnjakom za reaktorsko fiziko, ki je povedal, da je reaktor TRIGA v Podgorici pri Ljubljani pomembno mednarodno središče jedrskih raziskav in usposabljanja. Razkril je še mnogo drugih zanimivih, a manj znanih dejstev.

Alenka Gaberščik je kritična do razumevanja volilnih rezultatov in političnih odločitev, prav tako pa opozarja na poenostavljeno in selektivno rabo matematične logike ter interpretacijo legitimnosti različnih političnih akterjev.

Primož Lampič se osredotoča na simboliko stolpa na Donački gori in pravi, da vzorec postavljanja, rušenja in neustreznega nadomeščanja simbolov odraža težavo slovenske družbe, kjer se stare vrednote ne nadgrajujejo, temveč podirajo.

Igor Gošte v kolumni ocenjuje, da je nova vlada Janeza Janše varno prevzela oblast, medtem ko Robert Golob težko sprejema, da je zdaj le opozicijski poslanec. Hkrati opozarja na pomembnost enotnosti desne sredine in poziva k gradnji na zmagoviti koaliciji namesto k rušenju.

Aljuš Pertinač piše o zamenjavi zastav na vladnih poslopjih, kar simbolizira nihajočo zunanjo politiko Slovenije, ki se prilagaja aktualni vladi. Piše tudi o potrebi po dosledni zunanji politiki in stabilnosti, kjer bi bili na poslopjih izobešeni le slovenska in zastava EU.

Milena Miklavčič opozarja na pojav dvojnih meril v slovenski politiki, kjer se enaki izrazi in ravnanja različno obravnavajo glede na politično stran. Prav tako poudarja, da pravni in kodeksni okviri ne morejo nadomestiti osebne etike.

Matej Leskovar v članku predstavi sedem načinov, kako je partijsko omrežje s pomočjo »narodne sprave« preoblikovalo slovenski politični in družbeni prostor. Ob analizi »spravne koalicije« analizira ljudskofrontne mehanizme, ki jih je omogočila »narodna sprava«. S pomočjo teh mehanizmov je bila manj kot dve leti pozneje zrušena Peterletova vlada

V nadaljevanju objavljamo nagovor, ki ga je imel ddr. Klemen Jaklič minulo soboto na spominski slovesnosti ob breznu pod Macesnovo gorico. Poudaril je, da je prejšnja država temeljila na zločinu proti človečnosti, kar je dolgotrajno vplivalo na slovensko družbo. Pravi tudi, da je sprava mogoča šele ob uresničitvi svobodne demokratične družbe, ki mora zavrniti vse totalitarne ostaline.

Matej Leskovar spregovori o dvojni legalno-ilegalni strukturi domobrancev. Ko ugotavlja povezave med domobranci in Vojsko Kraljevine Jugoslavije, si zastavlja vprašanje: ali so bili domobranci borci zoper okupatorja?

Ivan Sivec v rubriki Neznani znanci piše o Franu Saleškem Finžgarju in njegovem romanu Pod svobodnim soncem ter o literarnem zgodovinarju Jožetu Šifrerju. Opiše Finžgarjevo življenje, njegovo delo in nastanek njegovih zgodb ter njihov pomen za slovensko literaturo.

Tomaž Cuder opozarja na naraščajočo epidemijo kratkovidnosti pri otrocih, ki je povezana predvsem z več časa, preživetega pred zasloni in z manj gibanja otrok in mladih na prostem. Poudarja, da pomanjkanje dnevne svetlobe in dolgotrajno gledanje v bližino pomembno vplivata na slabšanje vida ter razvoj očesnih težav.

Ivan Sivec predstavlja harmonikarja Henrika Burkata – Henčka, piše o njegovem glasbenem začetku, družinskem ozadju in uspešni karieri z Ansamblom Henček, pri tem pa opisuje pomen njegove glasbe ter nadaljevanje glasbene poti njegovih sinov.

P. dr. Andraž Arko nas tokrat povabi na ogled filma Anton Padovanski, svetnik čudežev; iz leta 1931. Film je biografska drama italijanskega režiserja Giulia Antamora.

Selma Bizjak pa je pripravila recept za osvežujočo solato z lososom, kumaro, avokadom, granatnim jabolkom in češnjami; ravno pravšnjo za prihajajoče vroče poletne dni – pa dober tek!

Tudi v tej številki vas čakajo strani z razvedrilom za krajšanje vedno daljših dni. Naslednji tednik domovine pa izide kmalu.

Postanite tudi vi naročnik Domovine. In povabite k naročilu še koga – da bo družina bralcev Domovine še večja.

_____________________________________________________

Priskrbite si svoj izvod tednika Domovina – z bogato vsebino in razvedrilom, ki vam lahko prinese tudi nagrado. Za vse nove naročnike pa je v dar pripravljena knjiga.