Nemčija se bo pridružila vojaški misiji v Bosni zaradi bojazni pred ruskim vmešavanjem
Zaradi poskusov Rusije, da bi destabilizirala Bosno in Hercegovino, bo Bundestag danes glasoval o ponovni vključitvi v vojaško misijo EU EUFOR Althea, vendar misiji trenutno grozi odvzem pravne podlage.
Nemčija se namerava po več kot desetih letih ponovno pridružiti misiji EU in v Bosno poslati do 50 vojakov. Nemško vlado trenutno skrbijo zlasti prizadevanja srbskega dela Bosne in Hercegovine, Republike Srbske, za odcepitev.
"Nemška stran želi vidno okrepiti EUFOR v luči prihajajočih volitev v Bosni in Hercegovini. Na splošno so namreč razmere v zadnjih mesecih že zelo negotove," je za EURACTIV povedal Andreas Wittkowsky, višji raziskovalec na Centru za mednarodne mirovne operacije v Berlinu.
Zaradi vojne v Ukrajini ter konfrontacije med Zahodom in Rusijo obstaja nevarnost, da bi Kremelj sedanje razmere izkoristil "kot katalizator za nadaljnjo destabilizacijo Bosne in Hercegovine", piše v nemškem predlogu.
Vendar pa je prihodnost misije EU trenutno negotova. Njen mandat mora Varnostni svet ZN podaljšati že novembra, kar bi Rusiji omogočilo veto na podaljšanje misije.
"Veto s strani Rusije je povsem mogoč in to je zagotovo nekaj, kar je treba vključiti v izračune," je poudaril Wittkowsky.
Nemčija se namerava po več kot desetih letih ponovno pridružiti misiji EU in v Bosno poslati do 50 vojakov. Nemško vlado trenutno skrbijo zlasti prizadevanja srbskega dela Bosne in Hercegovine, Republike Srbske, za odcepitev.
"Nemška stran želi vidno okrepiti EUFOR v luči prihajajočih volitev v Bosni in Hercegovini. Na splošno so namreč razmere v zadnjih mesecih že zelo negotove," je za EURACTIV povedal Andreas Wittkowsky, višji raziskovalec na Centru za mednarodne mirovne operacije v Berlinu.
Zaradi vojne v Ukrajini ter konfrontacije med Zahodom in Rusijo obstaja nevarnost, da bi Kremelj sedanje razmere izkoristil "kot katalizator za nadaljnjo destabilizacijo Bosne in Hercegovine", piše v nemškem predlogu.
Vendar pa je prihodnost misije EU trenutno negotova. Njen mandat mora Varnostni svet ZN podaljšati že novembra, kar bi Rusiji omogočilo veto na podaljšanje misije.
"Veto s strani Rusije je povsem mogoč in to je zagotovo nekaj, kar je treba vključiti v izračune," je poudaril Wittkowsky.
Povezani članki
Zadnje objave
Roman Safet iz Šiške: satirični odgovor na romsko problematiko
10. 11. 2026 ob 15:11
Janša o financerjih organizacij Nike Kovač: »Neustavno, nezakonito«
10. 11. 2026 ob 14:26
Odlogi šolanja ostajajo pogosti kljub manjšim generacijam prvošolcev
10. 11. 2026 ob 13:30
Na vlakih tudi letos med in jabolka
10. 11. 2026 ob 13:27
Transparent »Zadnja vlada Primorcev nima rada« sprožil ostre odzive vladnih politikov
10. 11. 2026 ob 12:27
1 komentar
Stanislav Jesenovec, operativni zastavoslovec
Raje naj se vprašajo, zakaj so od 1988. leta naprej sprejemali na tisoče in tisoče Bošnjakov kot
begunce, dejansko pa migrante. Tam pa so le ti dosegli popolni razcvet in sedaj jih usmerjjo v vračanje v BiH z vsemi ogočimi prijemi. Očitno, tudi z vojaško zaščito. Dejansko pa je njihova FBiH prazna, Republika Srbska pa ježe prenapolnjena avtohtonih in pregnanih bosanskih Srbov iz FBiH, avtohtonih in v podarjene vile povrnjenih Bošnjakov ter očitno negotovih Hrvatov. Torej, Nemci naj varujejo sami sebe, omogočijo pa naj, da širša okolica in Evropa končno zvedo, kaj se dejansko dogaja v BIH. Vsak narod pa ima pravico imeti tudi zaščitnika. Slovenci ga nimamo, kljub preopevani Zdravljici in "vragom" v njej.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.