New York Times o Melaniji Trump: ko je prerasla domovino, se ni ozirala nazaj

Način, na katerega New York Times piše o Melaniji Trump in njeni zgodovini, je na trenutke trivialen, skoraj posmehljiv.

Novinar Jason Horowitz razglablja o njenem otroštvu in mladostnih sanjarjenjih ter kasnejših ambicijah, da preraste okolje "hribovskega mesta, znanega po festivalu salam". In ko ji to uspe, več ne pogleda nazaj. 

To je ameriški pogled na zgodbo o ženski, ki jo je pot iz nepomembne Sevnice pripeljala pred vrata Bele hiše.

Pogovori z njenimi bivšimi sošolci, družinskimi prijatelji in drugimi, ki so jo poznali v mladosti v Sloveniji kažejo, da je njeno transformacijo prej moč pripisati naključju kot pa izvoru iz družine Knavs, ki ji je omejevala izhode in preprečevala zaljubljenost, piše New York Times.

Oče član partije in prodajalec avtomobilov, mati marljiva in osupljiva šivilja

Njen oče je opisan kot osebnost večja od življenja. Pripadal je komunistični partiji - ekskluzivnemu klubu, ki so se mu členi pridružili zaradi poklicnih ambicij in ideologije. Kot potujoči prodajalec avtomobilov je večino časa preživel na cesti. Prijatelji pravijo, da je bil šaljive osebnosti in je gojil veliko ljubezen do svoje Mercedez limuzine in Maseratija, svoje avtomobile pa je rad zelo pogosto pral.

Njena mati, marljiva in osupljiva ženska, pa je od spravila rdeče čebule na družinski kmetiji prišla do dela v mestni tekstilni tovarni. Vedno je našla čas, da je hčerkama sešila obleke, ki so naredile vtis.

Prerasla mesto, poznano po festivalu salam

Gospa Trump, rojena l. 1970, je odraščala v hribovite mestu, ki je bilo pred začetkom predsedniškega boja v ZDA bolj poznano po srednjeveškem gradu in festivalu salam. To je bil čas komunističnega diktatorja Josipa Broz Tita, ki je dopuščal nekaj več pravic kot drugi voditelji vzhodnega bloka, pišejo v slovitem mediju.

Gospa Trump se ni nikoli ozirala nazaj. Po tem ko je rodno Sevnico zamenjala za Ljubljano, je svoje stare prijatelje obiskala le redko. Ko je odšla v Milano in drugam po Evropi, je Slovenijo pustila za seboj. Ko pa se je preselila v New York, kjer ji je v oči padel Donald Trump, ni nikoli več pogledala nazaj.

"Vedno se je trudila iskati priložnosti in ko je na kakšno naletela, jo je zagrabila," je njeno ambicijo po več opisal njen sošolec iz srednje šole Damijan Kračina.

So ji pisci govorov nalašč podtaknili plagiat?

Melanija Knavs je sedaj Melania Trump. Le ene volitve jo ločijo od tega, da postane prva v tujini rojena prva dama Amerike po Louisi Adams. V ponedeljek zvečer je v televizijskem nagovoru na prvi republikanski nacionalni konvenciji v Clevelandu mož predstavil kot naslednjo prvo damo Amerike. Govorila je o svoji ljubezni do Združenih držav in svoji rodni deželi, del njenega govora pa je po mnenju kritikov plagiat.

"Rojena sem bila v Sloveniji, majhni takrat komunistični državi," je dejala in dodala, da so starši v njej vzbudili ljubezen do mode, lepote in posla. Nato pa nadaljuje z delom o vrednotah, za katerega vse kaže, da je plagiat govora Michelle Obama iz leta 2008.



Ameriški mediji so načeloma poenoteni v stališču, da je Melanijin govor plagiat žene odhajajočega predsednika Baracka Obame. Razlikujejo se pa po ocenah, kako je do tega prišlo.

Mnogi menijo, da posredi ni kakšna lenoba katerega od piscev govorov, temveč prej namera, da do plagiata pride in se to tudi ugotovi. Eni namigujejo na sabotažo Trumpu nenaklonjenih republikancev, drugi pa, da gre za spretno marketinško potezo, katera je povprečen in nenavdihujoč govor povzdignila do največje mogoče medijske pozornosti.

V prihodnje bo zanimivo opazovati, kakšen efekt bo razkritje imelo na ciljno publiko, ki so jo Trumpovi marketinški strategi preko govora njegove soproge nagovarjali.