Ni dna: Levica za ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja

Poslanska skupina Levica je v parlamentarno proceduro vložila predlog za ukinitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. S tem le tri tedne po sprejemu zakona, ki uzakonja dostojen pokop vseh žrtev in nacionalni dan spomina skuša očitno zasejati neenotnost med stranke desne sredine oziroma stranke, ki so omogočile nastanek desnosredinske vlade. Pri tem pa se poslužujejo skrajno podlih metod, opozarjajo v koaliciji.

Poslanka Levice Asta Vrečko je ob vložitvi predloga sprememb zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev dejala, da v Levici spoštujejo vse žrtve vojnega in povojnega nasilja, a da pravica do spomina in žalovanja ne sme biti predmet političnih delitev. Namen spominskega dneva pa po njenih besedah ni sprava, temveč netenje novih ideoloških sporov.

Koordinatorica radikalne leve stranke je dodala, da »zgodovine ne smejo pisati parlamentarne večine, ampak zgodovinarji«. Kateri zgodovinarji, ni povedala, se je pa v minulih letih in desetletjih za pieteten odnos do žrtev polpretekle bratomorne vojne zavzela že vrsta eminentnih predstavnikov slovenskega zgodovinopisja, med njimi dr. Jože Dežman, dr. Mitja Ferenc in dr. Jože Možina.

Levica baje pozna zgodovinska dejstva

Namesto da bi Vrečkova dejansko skušala prisluhniti kateremu od teh, pravi, da resnico poznajo prav v njeni stranki. »V Levici zgodovinska dejstva poznamo in jih spoštujemo. Po našem mnenju Slovenija danes potrebuje pogled v prihodnost, ne pa političnih zlorab preteklosti,« je še dejala Asta Vrečko, ki se je v minulem mandatu, leta 2023 udeležila proslave ob obletnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije.

Tam je v svojem nagovoru izjemno dobro demonstrirala, kako v resnici pozna zgodovino. Zataknilo se je že pri osnovnih zgodovinskih dejstvih, kot je denimo uvedba diktature kralja Aleksandra in atentat na jugoslovanskega kralja, dogodka, ki sta pomembno zaznamovala politično in družbeno dogajanje v državi.

Politikantstvo

Kako le bi potemtakem lahko poznala zgodovinska dejstva, ki jih v knjigi Slovenski razkol opisuje dr. Možina? Denimo tista, da že v letih 1941 in v začetku leta 1942 največ civilnega prebivalstva v Ljubljanski pokrajini ne pomori okupator, pač pa domača komunistična gverila. Ta s pomori drugače mislečih seje strah in na ta način pripravlja revolucionarni naskok na oblast, ko ji to uspe, pa brutalno počisti še z vsemi tistimi, ki so si takšni praksi upali zoperstaviti.

Da si vsi ti zaslužijo pokop in spominski dan, je pred tremi tedni v parlamentu odločila prepričljiva parlamentarna večina. Za zakon je glasovalo 50 poslank in poslancev, proti pa 32. Ko na klopi parlamenta pride predlog, ki bi to večino izničil, ne gre več za zgodovinska dejstva, pač pa za politikantstvo.

»Po tem ko smo pred tremi tedni v DZ vendarle dosegli večino, da si vsak zasluži dostojen pokop, in izpolnili eno osnovnih civilizacijskih norm ter uzakonili nacionalni da spomina na žrtve komunističnega režima, stranka Levica že ruši. Kako globoko je njihovo moralno dno?« se je na omrežju X vprašala poslanka SDS Jelka Godec. Odgovoril ji je nekdanji minister Žiga Turk: »Ni dna«.

Po tem ko smo pred tremi tedni v DZ vendarle dosegli večino, da si vsak zasluži dostojen pokop, in izpolnili eno osnovnih civilizacijskih norm ter uzakonili nacionalni da spomina na žrtve komunističnega režima, @strankalevica že ruši. Kako globoko je njihovo moralno dno?… https://t.co/WT5SZxewUZ

— Jelka Godec (@jelka_godec) June 18, 2026

Obupano sejanje razdora

V Levici so si očitno zapomnili, da so v stranki Resni.ca ob obravnavi zakona sprva dejali, da zagovarjajo pokop žrtev, ne pa tudi spominskega dne, saj da v Sloveniji že imamo dan spomina na mrtve, ko se lahko kot družba spoštljivo poklonimo vsem umrlim in vsem žrtvam ne glede na to, iz katerega zgodovinskega obdobja izhajajo. Kljub temu so nazadnje zakon, ki je predvideval tudi ponovno obeleževanje tega dne, tudi v Resni.ci podprli. Zato Asta Vrečko danes pravi, da od poslanske skupine Resni.ca pričakuje podporo njihovemu predlogu.

Ta v parlamentu možnosti za uspeh praktično nima. Je pa že motiv vložitve takšnega predloga najbrž bolj kot v obravnavi zgodovinskih dejstev v poskusu sejanja razdora med stranke, ki so se odločile, da s podporo pietetnemu odnosu do vseh žrtev polpretekle zgodovine pustijo zadihati prihodnjim generacijam. Če komu, je ne nazadnje prav skrajni Levici očitno v interesu, da še naprej neti ideološki spor, brez katerega bi najbrž že davno ostala brez glasu v parlamentu.