Rezultat predsedniških volitev v Avstriji veseli tudi Ruse
Prvi krog predsedniških volitev v Avstriji je s 35,3 % glasov nekoliko presenetljivo dobil Norbert Hofer iz stranke Svobodnjakov (FPÖ) pred kandidatom Zelenih Van der Bellnom (21,3% glasov).
Zmagovalca se bosta za predsedniški stolček v drugem krogu soočila 22. maja, uspeha obeh kandidatov pa so se na svojevrsten način razveseliti tudi nekateri komentatorji v ruskih medijih.
V ruskem poslovnem vestniku Kommersant namreč spominjajo na Hoferjevo neodobravanje sankcij EU proti Rusiji in izjavo, da je EU sankcije uvedla pod vplivom ZDA v škodo Avstrije in cele EU. Rusiji naklonjene izjave pa smo v preteklosti lahko slišali tudi iz ust drugo uvrščenega van der Bellna, češ da je samo v tesnejšem sodelovanju Rusijo možno prebroditi mednarodne konflikte.
EU in ZDA sta sankcije proti Rusiji uvedli septembra 2014.
Glavni argumenti so bili priključitve Krima Rusiji in ruske podpore separatistov v vzhodni Ukrajini, sankcije pa so prisotne še danes - v EU se ne sme uvažati izdelke s Krima, evropska podjetja ne morejo na Krimu nakupovati nepremičnin ali pa podpirati podjetja s sedežem na Krimu, evropske turistične agencije ne morejo več nuditi Krima kot turistične destinacije, omejeno je poslovanje z določenimi ruskimi podjetji.
Glavni argumenti so bili priključitve Krima Rusiji in ruske podpore separatistov v vzhodni Ukrajini, sankcije pa so prisotne še danes - v EU se ne sme uvažati izdelke s Krima, evropska podjetja ne morejo na Krimu nakupovati nepremičnin ali pa podpirati podjetja s sedežem na Krimu, evropske turistične agencije ne morejo več nuditi Krima kot turistične destinacije, omejeno je poslovanje z določenimi ruskimi podjetji.
Hofer in van der Bellen nista Edina evropska politika, ki v sankcijah ne vidita smisla
Ali so omenjene sankcije primeren način protesta proti ruski zunanjepolitični samovolji in koliko v resnici vplivajo na rusko in evropsko gospodarstvo, je že od njihove uveljavitve jabolko spora med evropskimi politiki. Večina tistih, ki so za ukinitev sankcij, pa prihajajo, tako kot Hofer, večinoma iz (skrajno) desnega pola.
Marine le Pen, vodja skrajno desne francoske stranke Nacionalna Fronta, meni, da so sankcije proti Rusiji "nesmiselne, nimajo učinka in samo zapletajo odnose". Lani je proti sankcijam stopila skupaj z voditeljem britanske desne stranke Nigelom Faragem, ki tudi meni, da so sankcije nesmiselna provokacija Vladimirju Putinu.
Tudi skrajno desničarska stranka madžarskih sosedov Jobbik, z 20% glasovi na zadnjih volitvah tudi tretja največja stranka v madžarskem parlamentu. V stranki menijo, da so sankcije v nasprotju z resničnimi interesi EU. Podobnega mnenja je tudi madžarski premier Viktor Orban in voditelj desne nacionalne stranke Fidesz, ki je dejal, da čeprav je "zvest član EU," kljub vsemu Rusija "Ni sovražnica Madžarske, temveč je naša partnerica."
Na glasno neodobravanje radikalne nad sankcijami so mediji odgovorili z domnevami, da najbolj glasne stranke za svoje mnenje prejemajo finančno podporo iz Kremlja.
Zadnje objave
Nižji davki na plače so dobrodošli, vprašanje pa je, kje bo država porabila manj
6. 11. 2026 ob 19:47
V prekmurskem Selu so s tradicijo ročne košnje dosegli mednarodno priznanje
6. 11. 2026 ob 16:27
Novembra pred poslanci proračunske milijarde in Kajzerjev zagovor
6. 11. 2026 ob 15:51
Vlada ustanovila sklad za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi
6. 11. 2026 ob 14:28
Vlada potrdila predlog prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih
6. 11. 2026 ob 13:11
Po Islandiji (7/7): Za povrh še deset islandskih posebnosti
6. 11. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Po Islandiji (7/7): Za povrh še deset islandskih posebnosti
6. 11. 2026 ob 12:00
Le kdaj se ga bodo naveličali?
6. 11. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
Video objave
[Video] BRIF #9: Je Stevanović s svojo zadnjo izjavo šel predaleč? (31. 10. 2026)
1. 11. 2026 ob 12:55
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.