Nouriel Roubini, Finance: Stagflacijska dolžniška kriza grozi – in še hujše bo
Ekonomist Nouriel Roubini razmišlja v svojem komentarju, objavljenem na Financah, o ekonomskih zagatah – inflaciji, staglaciji, recesiji, dolžniški krizi …–, za katere ni enostavnih rešitev.
"Prvič, ali bo zvišanje inflacije v večini razvitih gospodarstev začasno ali trdovratnejše? V zadnjem letu je o tem potekala burna razprava, ki pa je zdaj večinoma končana: zmagala je "ekipa Trdovratno", "ekipa Prehodno" – v kateri je bila prej večina centralnih bank in fiskalnih organov – pa mora priznati, da se je motila," začenja Roubini.
V nadaljevanju pa predstavi zanimivo tezo: "Prihodnja recesija ne bo kot njene predhodnice. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja smo imeli stagflacijo, ne pa tudi velikanske dolžniške krize, saj so bile stopnje zadolženosti nizke. Po letu 2008 smo imeli dolžniško krizo, ki sta ji sledili nizka inflacija in deflacija, ker je posojilni krč ustvaril negativen pretres pri povpraševanju. Danes se spoprijemamo s ponudbenim pretresom v razmerah veliko višje stopnje zadolženosti, kar pomeni, da plujemo proti mešanici stagflacije v slogu sedemdesetih let prejšnjega stoletja in dolžniške krize v slogu leta 2008 – torej stagflacijski dolžniški krizi.«
Celoten komentar preberite TUKAJ.
"Prvič, ali bo zvišanje inflacije v večini razvitih gospodarstev začasno ali trdovratnejše? V zadnjem letu je o tem potekala burna razprava, ki pa je zdaj večinoma končana: zmagala je "ekipa Trdovratno", "ekipa Prehodno" – v kateri je bila prej večina centralnih bank in fiskalnih organov – pa mora priznati, da se je motila," začenja Roubini.
V nadaljevanju pa predstavi zanimivo tezo: "Prihodnja recesija ne bo kot njene predhodnice. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja smo imeli stagflacijo, ne pa tudi velikanske dolžniške krize, saj so bile stopnje zadolženosti nizke. Po letu 2008 smo imeli dolžniško krizo, ki sta ji sledili nizka inflacija in deflacija, ker je posojilni krč ustvaril negativen pretres pri povpraševanju. Danes se spoprijemamo s ponudbenim pretresom v razmerah veliko višje stopnje zadolženosti, kar pomeni, da plujemo proti mešanici stagflacije v slogu sedemdesetih let prejšnjega stoletja in dolžniške krize v slogu leta 2008 – torej stagflacijski dolžniški krizi.«
Celoten komentar preberite TUKAJ.
Povezani članki
Zadnje objave
»Zloba, ki izvira iz Makarovičeve, mora imeti globoko podstat«
4. 7. 2026 ob 6:10
Poletna vročica
4. 7. 2026 ob 6:00
Pogreb nekdanjega ajatole Hameneja v Teheranu
3. 7. 2026 ob 20:52
Kopalni red za vse enak: tudi za burkinije, spodnjice in bombažne majice
3. 7. 2026 ob 17:45
Glavni razlog za ustavitev razpisa je izjemno slabo stanje na ministrstvu
3. 7. 2026 ob 17:37
Ekskluzivno za naročnike
Poletna vročica
4. 7. 2026 ob 6:00
Kolaboracija in propaganda 21: Interludij 2 – boj med dobrim in zlim
3. 7. 2026 ob 10:00
Prihajajoči dogodki
JUL
04
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
2 komentarja
rasputin
Kaj bi to, stagflacija?! Važno je, da uničimo Rusijo. Potem bomo spet imeli ruske energente in surovine, pa še poceni rusko delovno silo. Samo premagati moramo Rusijo. In napočila bo zlata doba.
Razen, da temu ne bo tako...
omega
Ne gre za "premagati Rusijo." Največ, kar Ukrajina s pomočjo Zahoda lahko doseže, je ohranitev večjega dela države, seveda brez Krima in donecke ter luganske pokrajine. Rusija trenutnio zaseda tudi hersonsko pokrajino in del zaporoške pokrajine. Tudi Harkov bo Ukrajina težko vojaško ubranila. Za obstoj ukrajinske države je nujno, da uspe ubraniti kaki dve tretjini države in vsaj zahodni del obale z Odeso, edinim preostalim velikim pristaniščem. Za neko državo zares dokončno premagati jo je potrebno tudi zasesti, tega pa Ukrajina niti Nato zanesljivo ne. zmore. Zato je razmišljanje kako premagati Rusijo povsem brezpredmetno. Mogoče pa je Rusijo utruditi, da se ji vojna ne bo več izplačala in se bo zadovoljila z ozemeljskimi pridobitvami. Kljub bolečim ozemeljskim izgubam bi bila Ukrajina trdnejša, in močnejša, če ne bi obsegala ozemelj s sovražnim prebivalstvom. V Doneckem območju in v obmorskih mest je prebivalsto rusko oz rusificirano (t i rusko govoreči Ukrajinci) v najboljšem primeru narodnostno brezbrižno in neopredeljeno. Mnogi so tam naklonjeni ruskim napadalcem, ki so za mnoge osvoboditelji. Vsa leta po razpadu SZ je bil življenjski standard v Rusiji nekoliko višji kot v Ukrajini, to pa je za narodnostno neopredeljeno prebivalstvo najpomembnejše.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.