Nov izbruh verske nestrpnosti: Frančiškani naj zlezejo iz njihovih vagin. Grafit tudi pred porodnišnico (foto)

(jutranji grafit na frančiškanski cerkvi v centru Ljubljane)
Potem ko so neznanci včeraj ljubljansko stolno cerkev oskrunili z grafitom: "Cerkev marš iz moje maternice," so danes svojo pošiljko tovrstnega primitivizma prejeli Frančiškani, od katerih neznane dame zahtevajo, da naj gredo "ven iz njihovih vagin".

"Vzeti moč Cerkvi in jo dati ženskam" pa pravi svež grafit nasproti ljubljanske porodnišnice.

Po odvrženih prašičjih glavah na gradbišče ljubljanske džamije gre za nov izbruh verske nestrpnosti, ki je v Sloveniji očitno v porastu.

Zadnja grafitarska akcija je najbrž uperjena proti članom zavoda Božji otroci, ki se v postnem času v miru zbirajo pred ljubljansko porodnišnico,  kjer molijo za  rešitev nerojenih otrok in zaščito žensk pred ranjenostjo zaradi umetnega splava.

Kot smo pred časom poročali na Domovini, je njihova molitev na javnem mestu zmotila podpisnike Pobude za zaščito ustavnih pravic žensk ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki molivcem očitajo kratenje ustavnih in zakonskih pravic žensk.

Božji otroci na očitke odgovarjajo, da si tudi sami prizadevajo za pravice žensk, celo tistih, ki sta jih Pobuda in ministrstvo spregledala – še nerojenih.

(Grafi nasproti ginekološkega oddelka UKC Ljubljana)
(Grafi nasproti ginekološkega oddelka UKC Ljubljana)




Včerajšnji grafit na ljubljanski stolnici sv. Nikolaja:



KOMENTAR: Uredništvo
Nad molitev s skrunitvijo in primitivizmom
V Sloveniji se pogosto zdi, da so pojme "svoboda izražanja", "sovražni govor" "diskriminacija" in podobno, poljubno uporablja (izrablja) glede na osebno in nazorsko prepričanje tistih, ki z njimi opletajo. V konkretni situaciji se zagotovo najdejo ljudje, ki mirno molitev na javnem mestu razumejo kot perfidno obliko sovražnega govora, primitivne napise na cerkvenih zidovih pa kot dopusten provokativen odgovor nanje. Pri tem je še opazno, da avtorji skrunitev niti dobro ne razumejo ustroja in delovanja RKC, ker sicer bi poznali razliko med škofijskimi in redovnimi strukturami ter od njih neodvisnimi laičnimi katoliškimi skupnostmi, kakršen je zavod Božji otroci. Resnica je, da v Sloveniji pojavov nestrpnosti ne manjka, tako proti manjšinam, kot sedaj migrantom in še komu. A najbolj latentna in konstantno prisotna je pri nas verska nestrpnost, ki pa se, verjetno zaradi svetovno-nazorskih razlogov samooklicanih zaščitnikov človekovih pravic, v naši družbi minimizira, zatajuje, oziroma ne obravnava kot resen problem. A prav manjko ustreznega odgovora na tovrstne izpade nestrpnosti, od podgane v Marijinem naročju in zažiganja strunjanskega križa naprej, je gnojilo za razcvet nestrpnih dejanj na vseh družbenih področjih, kot je na Domovini pred časom pisal Tino Mamič. O novi obliki fobije, ki razsaja v Sloveniji, pa na Domovini v jutrišnjem jutranjem komentarju.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike