Nova obogatitev za slovenski medijski prostor: spletna Svobodna Slovenija

25. junija 2017, prav na dan državnosti, je zaživel nov slovenski spletni medij. Na internetu je namreč začela delovati Svobodna Slovenija - spremljali jo bomo lahko na spletni strani svobodnaslovenija.com.ar.

Svobodna Slovenija seveda ni nov medij, ampak se ponaša z več kot 70-letno zgodovino. Kot ilegalni časopis je začela izhajati med vojno, 22. novembra 1942.

Po drugi svetovni vojni je s pobegom in poboji nasprotnikov komunistične revolucije za nekaj časa prenehala izhajati. Znova pa je bila obujena leta 1. januarja 1948 in je bila od tedaj v Buenos Airesu (najprej kot 14-dnevnik in nato kot tednik) osrednje glasilo slovenske emigrantske skupnosti v Argentini.

Vse do konca lanskega leta, ko je iz Argentine prišla žalostna novica, da je prenehala izhajati.

V letih po vojni je bila naloga časopisa Svobodna Slovenija jasna: boriti se proti totalitarnemu režimu v Sloveniji ter ohranjati spomin na medvojne dogodke in pričevati o njih (tako zadnji urednik Tone Mizerit v intervjuju za casnik.si).

V prvih desetletjih po vojni je bilo tako v časopisu veliko političnih tem, tako slovenskih kot svetovnih. S posebno pozornostjo je Svobodna Slovenija spremljala osamosvojitev Slovenije in tudi v letih po osamsvojitvi še politično in družbeno življenje v Sloveniji.

Zaradi sprememb v skupnosti argentinskih Slovencev pa je v letih po osamosvojitvi Slovenije postajala Svobodna Slovenija predvsem kronika življenja v skupnosti, manj pa kronika in refleksija političnega dogajanja.

Marsikatero njeno vlogo na tem področju je namreč prevzela razvijajoča se demokracija in civilna družba v Sloveniji. Obenem je po Mizeritovih besedah slovenska skupnost v Argentini izgubila močan intelektualni temelj, ki ga je nekdaj imela, kar je seveda vplivalo tudi na izdajanje moči in potenciale za izdajanje časopisa v skladu z dolgoletno zasnovo.

Svobodna Slovenija ob tej preobrazbi žal ni naredila koraka v svet interneta. Tako je zamudila kar nekaj dragocenih let, v katerih bi lahko dosegla večjo pretočnost informacij in povezanost s Slovenijo, še zlasti s tistim delom civilne družbe in politike, ki je dedič vrednot in idej, ki jih je Svobodna Slovenija kot osrednji medij emigrantske skupnosti tako zvesto ohranjala ves čas totalitarnega režima v Sloveniji.

Ta korak je Svobodna Slovenija storila zdaj. Sprememba odraža tudi generacijsko menjavo v slovenski skupnosti. Ustvarjalci so v nagovoru bralcem ob začetu delovanje spletne strani zapisali, da jo zdaj prvič urejajo v celoti Slovenci, ki so se rodili že v Argentini.

Poleg izhajanja na spletu bodo Svobodno Slovenijo tudi še tiskali, predvsem zaradi zvestih naročnikov, vendar v manjšem obsegu kot dosedaj.

Imajo pa tudi načrt digitalizacije arhiva časopisa, tako da bi bile vsebine dostopne za raziskovalce v celotnem slovenskem prostoru. Del arhiva Svobodne Slovenije (vključno z ilegalnimi medvojnimi tiski) je sicer že dostopen v Digitalni knjižnici DLib (tukaj).