Novi zakon o dvojezičnem sodstvu na Koroškem: korak naprej ali nova diskriminacija in izključevanje?
- 3. 8. 2026 ob 17:01
- 14 komentarjev
Pred kratkim sprejeti zakon o dvojezičnem sodstvu na avstrijskem Koroškem je močno razburil slovensko manjšino. Krovna organizacija koroških Slovencev namreč ostro protestira proti novim krivicam, strokovna politološka presoja pa obenem opozarja na širšo sliko dvojezične problematike. Zato zahtevajo podroben pregled in odpravo krivičnih postopkov, ki ne bodo na voljo vsem tudi v slovenskem jeziku.
Oster protest, ker zakon prinaša nove krivice in »miloščino«
Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je v svoji tiskovni izjavi izrazil ostro nasprotovanje novemu zakonu, saj meni, da ta znova deli slovensko skupnost ter ustvarja nove oblike neenakosti in diskriminacijo. Organizacija sicer pozdravlja dejstvo, da bo od januarja 2027 dvojezično sodstvo dostopno večjemu številu občin, a hkrati opominja, da so bile te občine ne glede na avstrijsko državno pogodbo za te pravice prikrajšane že dolgih 72 let. Zakon po mnenju NSKS prav tako nedopustno izključuje celotno Ziljo (vključno z Ločilom, Zahomcem in drugimi kraji z dvojezičnim šolstvom), Zgornji Rož in okolico Baškega jezera.
Posebej kritični so do ureditve v koroški prestolnici, saj okrajno sodišče v Celovcu ne bo pristojno za mesto Celovec. Kot absurd navajajo tudi dejstvo, da bodo državljani iz Republike Slovenije v Celovcu lahko zahtevali slovensko obravnavo, medtem ko celovški Slovenci te pravice ne bodo imeli.
Kljub napovedi pravosodne ministrice Anne Sporrer, da bo določena regulacija celovškim Slovencem pod posebnimi pogoji omogočala dvojezičen postopek, NSKS opozarja na mnenje pravne stroke. Predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov mag. Rudi Vouk namreč takšno ureditev označuje kot »miloščino« in ne kot pravno zajamčeno pravico, nekateri sodniki pa govorijo o »mrtvem pravu«. Kot poudarjajo v NSKS: »Miloščine ne rabimo, saj nismo nobeni berači.«
Pogled politologa: Pozitiven vidik je treba prepoznati
Za celovito razumevanje nastale situacije je ključna politološka analiza, ki ob opozarjanju na pomanjkljivosti prepoznava tudi dejanski napredek glede na preteklo stanje. Dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve družbe Celovec in politolog, v svojem komentarju za Domovino uvodoma ocenjuje širši vpliv zakona.
Njegov zapis objavljamo v nadaljevanju. »Sprememba zakona o dvojezičnem sodstvu ima dve strani: pozitivno in negativno. Ugotovitev v tiskovni izjavi, da je veliko Slovencev izključenih glede uporabe slovenščine pri sodiščih, je pravilna (Zilja, Celovec). Res pa je tudi, da je bilo pred spremembo še veliko več Slovencev izključenih in da se je možnost uporabe slovenskega jezika razširila na celoten okraj Velikovec in velike dele okraja Celovec dežela. Ta pozitiven vidik je že treba prepoznati!«
Nelogičnost ureditve v Celovcu in prispodoba z bencinsko črpalko
Čeprav strokovna presoja prepoznava napredek na območju okrajev Velikovec in Celovec dežela, pa se dr. Karl Hren pridružuje kritikam NSKS glede izključitve samega mesta Celovec. Nesmiselnost rešitve ponazarja z zanimivo in zgovorno prispodobo, ki jo je zapisal v svojem komentarju za naše uredništvo:
»V izjavi za javnost Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) popolnoma upravičeno kritizira, da je nelogično, da uporaba slovenščine ne velja tudi za mesto Celovec. V novi ureditvi bosta nastala dva kompetenčna centra za dvojezičnost, eden za sodni okraj Velikovec in eden za sodni okraj Celovec. V primeru Velikovca je ureditev v redu, ker velja za celoten okraj. V primeru Celovca pa ne, ker le če prihajaš iz neke določene občine tega sodnega okraja, lahko uporabljaš slovenščino, sicer pa ne … To je škoda, ker že imaš kompetenčni center in bi bilo logično, da lahko vsak prebivalec tega sodnega okraja uporablja tudi storitve tega kompetenčnega centra. To je približno tako, kot da bi imel na nekem večjem področju bencinsko črpalko, gorivo pa bi smeli kupovati samo prebivalci določene občine, prebivalci druge občine pa ne.«
Ključno bo dvojezično delovanje v praksi
V javnosti ostaja odprto vprašanje, kako se bodo zakonske rešitve dejansko obnesle ob uveljavitvi. NSKS se denimo sprašuje, zakaj kompetenčnega centra niso ustanovili kar v Pliberku, kjer imajo že veliko »konkretne« prakse in veliko mero zaupanja v dvojezično sodstvo. Tudi dr. Karl Hren svoj komentar o implementaciji novega zakona pragmatično sklene s pogledom v prihodnost operative: »Glede nove ureditve bo ključno, kako bodo zaživeli omenjeni kompetenčni centri kot tudi dvojezično strokovno osebje itn.«
Torej zgolj formalna ustanovitev kompetenčnih centrov ne bo dovolj, če v sodni praksi ne bodo zagotovili ustrezno usposobljenega dvojezičnega in kompetentnega kadra, ki bo omogočal nemoteno vodenje postopkov tudi v slovenščini. Poudarek torej dajejo predvsem temu, kar bo v resnici delovalo v vsakdanjem življenju koroških Slovencev in ali bo takšno kadrovanje zares glavni izziv, da bosta nova centra za vse pravično zaživela in služila svojemu namenu.
NSKS obenem opozarja, da je škoda za zamujeno priložnost, saj bi lahko po tako dolgem čakanju dobili brezhiben, jasen in vzoren zakon v skladu z avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955, ki Celovca in Zilje ne izključuje.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave
Golob bi razbremenil srednji razred, učinka za minimalno plačo ni razkril
Masa plač v javnem sektorju se približuje 10 milijardam
Bralna pismenost pada tudi med najboljšimi, države se od zaslonov vračajo h knjigam
Spominski prireditvi ob 80. obletnici umora Izidorja Zavadlava
Za otroke z najtežjimi redkimi boleznimi se odpira nova pot do zdravljenja
Kmetijska politika v 100 dneh: kmetu vrniti zasluženo veljavo
Ekskluzivno za naročnike
Kmetijska politika v 100 dneh: kmetu vrniti zasluženo veljavo
Tudi na policiste streljajo, mar ne?
Vzpon islamske države (10. del): Domino učinek arabskih revolucij
Prihajajoči dogodki
Uprizoritev srednjeveškega misterija: Slehernik
ZgodoVikend: dan odprtih vrat, delavnice, pohod ...
Premiera: Kjer je vzklilo znanje (2026)
ZgodoVikend festival v Parku vojaške zgodovine v Pivki
Video objave
14 komentarjev
Freising
Na Koroškem bo 7. člen izpolnjen, ko ne bo več nobenega slovensko govorečega tam. Žal. Kar pa mi pri tej slovenski bolečini res ni jasno, zakaj Slovenija ne ratificira nasledstva avstrijske državne pogodbe in zakaj se Avstrije tako boji? Avstrija ni nič drugega kot nacistična država, ki nikoli ni doživela katarze in kazni, ki bi jo za to kar je naredila Slovencem, morala plačati. Edina pravična kazen bi bila aneksija južne Koroške k matični domovini.
Peter Klepec
Hja, Freising, analogno bi Avstrijci lahko povsem legitimno govorili o kazni za tisto kar so Jugosi, inkl. Slovenci naredili nemško govorečim Slovencem. In kateri del Slovenije bi potem moralo priključiti matični domovini? Ampak, ker ste vi sami sebi center sveta, itak ne boste razumeli.
Peter Klepec
Ja, Avstrija je bila nacisticna, manj kot 7 let, ampak je sla skozi denacifikacijo. Slovenija je bila komunisticna, 50 let in nikoli ni šla skozi de-komunistizacijo (niti besede ni za to pomembno zadevo). V tem je slovenska tragika. Avstrijci nimajo danes nobenega problema, razen kakšnih metastaz po hribih.
Rdečebradi
Tudi če ne bo nobenega slovensko govorečega več tam, 7. člen ne bo izpolnjen, ker člen opredeljuje območje in ne govori o kvotah - te so bile uvedene v času glavarjev iz FPÖ (pri NSKS se najde precej člankov o tem). Klepec, če je Dunaj šel skozi denacifikacijo, Koroška de facto ni šla - predlagam v branje npr. Florijana Lipuša, pa še marsikaj kaj se vztrajnemu bralcu in iskalcu najde.
Freising
Peter Klepec, hvala za neumestno pripombo. Nemci so poseljevali slovensko strnjeno ozemlje v nepovezanih otokih, npr. Kočevje, Selška dolina .... in v mestih. Južna Koroška je pa del strnjene slovenske etnične poselitve. Kaj bi bilo pa narobe, če bi Slovenija imela še eno ustavno zapisano nemško manjšino?
Igor Ferluga
Žal je precej resnice v besedah Petra Klepca. Morda je nekaj Korošcev oz koroških Slovencev, ki bolje govorijo slovensko kot nemško, zlasti v starejši generaciji v oddaljenih gorskih vaseh, prav veliko jih pa gotovo ni niti med zavednimi Slovenci.
Kljub temu seveda podpiram prizadevanje, da bi na čimveč sodiščih na Koroskem to bila možnost. Ob zavedanju, da bi jo realno hotelo uporabljati žal zelo malo ljudi. In da je realno potem zelo težko najti oz na novo zaposliti na koroskih sodiscih dovolj ljudi, ki bi slovensko obvladali dovolj dobro za kvalitetno in eksaktno pravnisko komuniciranje. Le kje jih naj poberejo ob najboljši volji?
Peter Klepec
Gre za oslovo senco. Vsi koroški Slovenci bolje znajo nemško kot slovensko.
Rdečebradi
Res? Lahko navedete kakšno referenco za ta podatek oz. statistiko?
Peter Klepec
Rdeci, Korosci hodijo v nemške šole. Moja mama z Gorenjske je 1945 bolje govorila nemško kot slovensko. Po štirih letih intenzivne šole. Verjamem, da Korošci niso podvrženi taki intenzivnosti, ampak po 80 letih ne rabite statistike za zakljucke. Maticni jezik je tisti iz šole, ne tisti od doma.
Rdečebradi
Ob vašem sklepanju se čudim koliko, npr. matematike, ljudje pozabimo, pa čeravno smo se jo učili vsa šolska leta. Želim reči, da na koroškem obstajajo zelo slovenska okolja in tudi z jezikom iz šole se lahko zgodi kaj podobnega, pa navsezadnje so tudi šole ponekod dvojezične (vključno s srednjim šolstvom). Z vašo (preprosto) logiko me ne prepričate, da "Vsi koroški Slovenci bolje znajo nemško kot slovensko." Ne trdim, da to ne velja za pretežni del, da bi za vse, pa pač ne.
Igor Ferluga
Juzna Koroska in Celovec imata dvojezicne vrtce in solstvo in tudi ustanove, kjer ves pouk poteka v slovenskem jeziku. Npr Slovenska gimnazija v Celovcu. Peter Klepec, ne vem, tvoja stališča tu so blago rečeno čudna. Kot da ti je vseeno, če se sploh ohranita slovenski jezik in slovenska kultura... Ampak zakaj pa potem nemsko? A ni enostavnejse in najbolj racionalno in ekonomično, če cel svet govori samo en jezik? Angleško seveda, ki povsod vse bolj dominira. Ampak kakšno kulturno upostošenje bi to svetu prineslo... groza. Slovenci smo in nihče ne bo govoril slovensko in s tem ohranjal nas slovenski narod in kulturo, če ne mi, Slovenci. To je naša naravna dolžnost in obveza! Tudi, če živimo onstran Karavank!
Peter Klepec
Igor, neka teza je objektivna, če se postavite na eno in drugo stran. In če je potem za obe veljavna, potem je pravilna. Nemško govoreci populaciji so v Sloveniji vzelo več kot samo jezik. Tega Avstrijci sploh niso naredili. Treba je bit objektiven.
Igor Ferluga
Sam imam simpatijo do avtohtonih nemsko govorecih v Sloveniji in obzalujem, da jih skoraj več ni. Na nek nacin so zrtve, v dobrsni meri nedolžne, kolektivne poblaznelosti večine nemštva v času Hitlerja in mascevalnega odnosa do njih po vojni, za katerega je odgovoren komunisticni rezim. Ne vem, če ima smisel danes še razglašati nemško govorečo manjsino na Slovenskem ( kje?), vsekakor pa se spodobi gojiti skrben odnos do kulturne dediscine, ki priča o njihovi dolgotrajni prisotnosti med nami ( Kočevsko, gorske vasi v Baški grapi in nad Selško dolino, Sorško polje, Apaška dolina, mestna dediscina predvsem na Štajerskem).
Peter Klepec
Igor, najbrž se ne razumeva prav, pa bom malo razširil temo. Principielno je treba ljudem pustiti njihovo identiteto, po možnosti celo vzpodbujati, ali pa vsaj olajšati. Nikakor pa ne onemogočiti in na silo asimilirati. Ampak so tudi meje. Npr. kadar to povzroča nesmiselne, na principu bazirane stroske. Ker to ne vzpodbuja sožitja, ampak ga ruši. Se v stari yugi smo stalno poslušali grozljive zgodbe o grdih Avstrijcih, ki so sikanirali avtohtone Slovence. Ti menda niso dobivali služb, otroke naj bi ponemcevali itd. Stalno je bila tista slavna pogodba na tapeti, ki je Avstrijci niso spoštovali. Ampak zadosca, da se postavite v pozicijo nemško govorečih Koroscev. Njihove prednike so yugosi na Štajerskem ali Gorenjskem ali ubili ali pregnali, razlastili. Samo zato, ker je bil njihov materin jezik nemscina. Po prvi vojni je yugo vojska mesarila po Avstriji. Général Maister je osvojil nemško govoreča mesta in so bili prebivalci izgnani. V zameno za to so morali Avstrijci sami spostovati neko pogodbo, ki so jo podpisali samo zato, da so se znebili sovražne okupacije (10 let). Spoštovanje slovenske manjšine jih je stalo kar nekaj denarja. Za nameček je pa yugo država kar naprej podtalno rovarila. In še danes je vsaj delno sovražna klima iz Slovenije. Zgodovinski dolg je vsekakor na slovenski strani. Nemško govoreci avtohtoni populacijo na Slovenskem se je zgodila huda krivica, ki je dosedaj še nihče ni niti simbolično kdo poskušal popraviti. To je sramota, ki bremeni slovensko državo. Je pa seveda že samo primerjanje nekorektno. Vsaka stran, tako Avstrija kot Slovenija bi morali pri sebi pošteno in demokratično zagotoviti človeško dostojanstvo kot prvo zapoved moderne evropske države, v dilemi celo malo bolj v dobro manjšine kot bi bilo treba. To bi zagotovilo sožitje in spoštovanje. Za vzor bi recimo lahko bilo sožitje Nemcev in Dancev na severu. Tam nihče ne zmerja drugih z nacisti in Vikingi. Poskusite si predstavljati, da ste na Koroškem nemško govorec potomec avtohtonih Mariborcanov in tako preverite vaše mnenje. Če bi bilo razlicno od tega, ki ga imate, potem sta najbrž oba napacna.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.