Golob bi razbremenil srednji razred, učinka za minimalno plačo ni razkril

V Svobodi so danes vložili zakon, ki po njihovih besedah predstavlja močno alternativo interventnemu zakonu, poleg tega pa ne razgrajuje pokojninske blagajne in javnega zdravstva ter je v prid celotnemu delovno aktivnemu prebivalstvu – predvsem srednjemu razredu, ne pa zgolj najbolje plačanim. Že avgusta je sicer fokusna skupina za davke pod vodstvom Ivana Simiča obravnavala širšo reformo dohodnine, ki bi z višjo splošno olajšavo in nižjo najnižjo davčno stopnjo razbremenila tudi zaposlene z minimalno plačo – medtem ko Golob pri svojem predlogu kot glavno ciljno skupino izpostavlja zaposlene z letnimi dohodki med 30.000 in 120.000 evrov.

»Trenutna vladajoča koalicija je na vse te zaposlene pozabila. Milijardno luknjo v javnih financah bi z interventnim zakonom navrtali samo zato, da zrušijo javno zdravstvo, pokojninski sistem in nagradijo zgolj odstotek najbolje plačanih,« so zapisali v Svobodi. Spomnili so, da je bila njihova predvolilna zaveza davčna razbremenitev vseh zaposlenih, predvsem pa srednjega razreda ter kadrov, ki ustvarjajo največjo gospodarsko vrednost. »Inženirji, razvojniki, prodajniki, zdravniki, programerji – cilj naših ukrepov je, da njihovi pogoji dela postanejo konkurenčni najboljšim v Evropi,« so zapisali. 

Poslanska skupina Svoboda je v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o dohodnini, s katerim želi predvsem davčno razbremeniti zaposlene z letnimi dohodki med 30.000 in 120.000 evri. Predlog predstavljajo kot alternativo interventnemu zakonu za razvoj Slovenije, spremembe pa naj bi po njihovih načrtih začele veljati z začetkom prihodnjega leta. Predsednik Svobode Robert Golob je ob predstavitvi predloga dejal, da sedanja koalicija kljub predvolilnim obljubam širše davčne razbremenitve prebivalstva ni izpeljala. Po njegovih besedah so dosedanji ukrepi koristili predvsem ljudem z višjimi prihodki, medtem ko želi Svoboda s svojim predlogom poseči predvsem v obdavčitev srednjega razreda. »Ko govorimo o srednjem razredu, govorimo o vseh tistih, ki zaslužijo med 30.000 in 120.000 evrov letno,« je dejal Golob in dodal, da bi prav ti pri spremembah dohodninske lestvice občutili največji učinek.

Poslanka Svobode Alenka Bratušek je pojasnila, da predlagajo premik mej davčnih razredov in znižanje posameznih davčnih stopenj, poleg tega pa tudi zvišanje splošne olajšave za nekaj manj kot tisoč evrov, na 6.500 evrov letno. Višja splošna olajšava bi sicer razbremenila tudi zaposlene z minimalno plačo, vendar v Svobodi ob predstavitvi niso navedli, koliko bi ti s predlogom pridobili. Za ljudi z več kot 150.000 evri letnega dohodka bi ohranili sedanjo najvišjo, 50-odstotno stopnjo. Celotne nove dohodninske lestvice ob predstavitvi še niso razkrili.

V Svobodi so predstavili tudi nekaj izračunov, koliko bi zaposleni ob predlaganih spremembah prihranili pri dohodnini. Medicinska sestra bi po njihovem izračunu na leto pridobila skoraj 700 evrov oziroma približno 58 evrov na mesec, učitelj 1100 evrov oziroma okoli 92 evrov na mesec. Razvijalcu programske opreme naj bi ostalo približno 1500 evrov več na leto, zdravniku pa 3400 evrov.

Dejanski učinek bi bil seveda odvisen od konkretne plače, davčne osnove in olajšav posameznika. »Verjamemo, da mora davčna razbremenitev veljati za vse, ne pa samo za izbrance,« je dejal Golob. Eden od razlogov za vložitev predloga je po njegovih besedah tudi interventni zakon za razvoj Slovenije, ki je uvedel najvišjo osnovo za plačevanje socialnih prispevkov pri 7500 evrih mesečno. V Svobodi takšni ureditvi nasprotujejo, saj po Golobovih besedah pomeni socialno kapico le za ljudi z najvišjimi dohodki.

Golob je davčno razbremenitev povezal tudi z gospodarsko rastjo v prvem letošnjem polletju. Po njegovi oceni sta k njej prispevala večji izvoz in domača potrošnja, ki jo je mogoče dodatno spodbuditi z višjimi razpoložljivimi dohodki prebivalstva. »Do večje domače potrošnje lahko prideš s tem, ko daš ljudem več denarja, večjo plačo in božičnico,« je dejal. Po njegovem bi zato sprememba dohodnine poleg neposrednega učinka na denarnice zaposlenih dodatno spodbudila domačo potrošnjo in gospodarsko rast. Bratuškova je ocenila, da bi predlagane spremembe javne finance stale okoli 700 milijonov evrov na leto. V Svobodi želijo, da bi začele veljati 1. januarja 2027.

Golob je ob predstavitvi predloga komentiral tudi napoved predsednika vlade Janeza Janše o prestrukturiranju približno 50.000 delovnih mest iz javnega sektorja v gospodarstvo. Odgovor Svobode je po njegovih besedah prav sprememba dohodninske lestvice, saj menijo, da mora davčna razbremenitev zajeti tudi zaposlene v javnih službah. Ker zakon o dohodnini ni predmet napovedanega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, Golob meni, da bi ga lahko državni zbor ob zadostni podpori sprejel neodvisno od usode interventnega zakona.

Na predlog Svobode so se odzvali tudi v koaliciji. Andrej Poglajen iz SDS je spomnil, da je Golobova koalicija na začetku prejšnjega mandata razveljavila davčno razbremenitev plač, ki jo je sprejela tretja Janševa vlada, zato je sedanji predlog označil za »poceni populizem«.

 

Podobno je ocenil poslanec NSi Aleksander Gungl, ki je dejal, da v NSi davčne razbremenitve podpirajo, vendar le, ko so javnofinančno vzdržne. Obenem je zavrnil očitke, da bi interventni zakon ogrozil javne blagajne, ter zatrdil, da bi njegove rešitve koristile gospodarstvu in izboljšale pogoje tudi za srednji razred.

 

Spomnimo na davčno politiko Golobove vlade. Ta je ob nastopu mandata ustavila pred tem sprejeto postopno zviševanje splošne dohodninske olajšave na 7.500 evrov in jo določila pri 5.000 evrih, najvišjo stopnjo dohodnine pa zvišala s 45 na 50 odstotkov. V njenem mandatu je bil uveden tudi nov prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki za zaposlene znaša odstotek bruto plače, za delodajalce prav tako odstotek, za samozaposlene pa dva odstotka. Za obdobje med letoma 2024 in 2028 se je s 19 na 22 odstotkov zvišala tudi stopnja davka od dohodkov pravnih oseb.

 

Tudi plačna reforma javnega sektorja ni vsem zaposlenim takoj prinesla višjega izplačila. Pri približno 30.000 javnih uslužbencih je bila osnovna plača pred reformo nižja od minimalne, razliko pa so že prej prejemali kot doplačilo do minimalne plače. Reforma je njihovo osnovno plačo sicer formalno dvignila, vendar to ni nujno pomenilo tudi višjega zneska na računu. Ministrstvo za javno upravo je po prvih izplačilih priznalo celo primere nižjih izplačil, med drugim pri nekaterih najslabše plačanih zaposlenih v zdravstvu in sociali, ki so z uvedbo novega sistema izgubili dotedanji začasni dodatek. Na vrhu plačne lestvice pa so bila predvidena bistveno večja zvišanja: osnovna plača predsednika vlade se je po novi uvrstitvi zvišala s 6.088 na 8.821 evrov bruto oziroma za približno 45 odstotkov, občutne dvige pa je reforma prinesla tudi drugim najvišjim funkcionarjem.