Sestali so se levi peterček in NSi. Janša meni, da je to koristno. Kaj pa pravijo volivci?

Embed from Getty Images
Danes so se na sestanku prvič sešli predstavniki petih strank levo od sredine in desnosredinske NSi. A koalicija, ki si jo najbolj želi "rezervni" mandatarski kandidat Marjan Šarec, je daleč od realizacije, kar priznava tudi sam z besedami "situacija je izjemno težka."

Zmagovalec volitev Janez Janša medtem takšne pogovore označuje za koristne, saj če se kakšna dilema odpravi še preden stečejo formalni postopki "noben pogovor ni odveč".  preden stečejo formalni.

Nas pa je zanimalo predvsem, kako na sestavljanje koalicije gledajo volivci SDS, NSi in drugih parlamentarnih strank. V anketi Domovine vas je sodelovalo 653 in vaša mnenja so različna, predvsem pa zelo zanimiva. 

Kot so sporočili iz LMŠ-ja, so se danes na informativnem srečanju sešli generalni tajniki LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in NSi ter se dogovorili o načinu srečevanj in usklajevanj v prihodnje.

Marjan Šarec je ob tem izrazil zavedanje, da je situacija izjemno težka in zahteva veliko mero potrpljenja in da bo "vsak moral najprej premisliti, kje bo storil korak nazaj, ne pa, kaj bo izkoristil zase." V Šarčevi strani pripravljajo osnutek koalicijske pogodbe, okrog katere se bodo odvila pogajanja. 



Zmagovalec volite in najverjetnejši mandatar Janez Janša medtem situacijo opazuje s strani in poudarja, v SDS situacije ne prehitevajo. Kot pravi, so sicer tudi sami opravili že več pogovorov z drugimi strankami, a da je z odprtimi vprašanji, ki se tičejo programskih izhodišč obeh strank, prišla samo Nova Slovenija.

Kot poudarja Janša, imajo predlog koalicijske pogodbe in pogajalsko skupino pripravljeno, vendar po njegovih besedah to pride na vrsto šele, ko se bo predsednik republike odločil, ali in komu bo podelil mandat za sestavo vlade. Kljub vsemu pa pogovore med levim peterčkom in NSi ocenjuje za koristne, če ti pospešijo postopke na način, da se kakšna dilema odpravi že prej.

Glede bodočih kombinacij precejšne razlike tudi med volivci SDS in NSi

V anketi na Domovini (vzorec ni reprezentativen) smo vas najprej vprašali, kakšna prihodnja vlada se vam zdi za Slovenijo najboljša. Glede tega med volivci SDS in NSi, ki prebirajo Domovino, praktično ni razlik, saj si več kot 90 odstotkov obojih najbolj želi desnosredinske vlade pod vodstvom SDS.

Levosredinske vlade s petimi levimi strankami in NSi (brez Levice) si želi le 5 odstotkov volivcev krščanskih demokratov. Pričakovano pa je drugače pri volivcih levega peterčka, kjer si takšne vlade želi 61 odstotkov njihovih volivcev. Tretjina bi bila za vlado brez NSi in z Levico, pri čemer prednjačijo predvsem volivci SD.

Na vprašanje, komu bo uspelo sestaviti koalicijo, 80 odstotkov volivcev SDS zaupa Janši, dobrih 11 odstotkov pa jih meni, da nas čakajo nove predčasne volitve. Volivci NSi so do Janševega uspeha precej bolj skeptični. Le 45 % jih meni, da bo prvaku SDS uspelo, 22 % jih pričakuje ponovne volitve, slabih 20 % pa, da bo koalicijo sestavil Marjan Šarec.

Optimizem do Šarčevih mandatarskih sposobnosti je seveda precej večji med volivci levega peterčka. 87 odstotkov jih je prepričanih, da bo predsedniku drugo uvrščene stranke na volitvah uspelo sestaviti vlado.

In koga bi sodelujoči v naši anketi na mestu predsednika vlade videli najraje? Pri volivcih SDS ni dvoma - za 92 % je to Janez Janša. Drugače je pri vseh ostalih skupinah. Janšo kot premiera bi najraje videlo 44 % volivcev NSi, 35 % pa si jih želi Mateja Tonina, čeprav ima NSi zgolj tretjino toliko poslancev kot SDS. Zanimivo je, da bi 12 odstotkov volivcev NSi na čelu vlade rado videlo Romano Tomc, 7 odstotkov pa Anžeta Logarja, medtem ko je med volivci SDS ta odstotek zanemarljivo nizek.

45 % volivcev levega peterčka si na premierskem mestu želi Marjana Šarca, 27 % Mira Cerarja, 9 % pa Dejana Židana in, zanimivo, prav toliko tudi Mateja Tonina.

Se naj Janša umakne drugemu kandidatu SDS?

V nadalje nas je zanimalo, kako naši bralci gledajo na to, da bi Janez Janša žrtvoval svoje mandatarstvo v korist sestave (desno)sredinske vlade pod vodstvom SDS.

Kar 81 odstotkov volivcev SDS je glede tega odločnih: Janša je zmagal in se mu ni treba umikati. Povsem drugače pa menijo volivci NSi; dobrih 72 % bi jih takšno Janševo potezo podrlo.

Mnenje, da se Janši kot zmagovalcu ni treba umikati, z volivci SDS deli tudi skoraj 20 % volivcev levega peterčka. Slabih 40 % bi pričakovalo njegov umik, preostali pa si desnosredinske vlade ne želijo v nobenem primeru.

Izvolitev Tonina nekaj pozitivnega, NSi se naj pogaja tudi z "drugo stranjo"

In kako bralci vidijo izvolitev prvaka NSi Mateja Tonina za predsednika državnega zbora?

Velika večina tistih, ki bi volili SDS in NSi, kot nekaj pozitivnega, skorajda nihče kot nekaj negativnega, četrtina volivcev SDS in 8 odstotkov volivcev NSi pa je do tega indiferentna.

Toninovo izvolitev na čelo DZ pozitivno ocenjuje tudi dobra tretjina volivcev levega trojčka, 42 odstotkov jih je do tega indiferentnih, za ostale pa je to nekaj negativnega.

Na koncu smo bralce vprašali še, ali naj gre NSi v levosredinsko vlado, če SDS ne bi uspelo sestaviti koalicije. Temu v vsakem primeru nasprotuje 77 odstotkov volivcev SDS, medtem ko volivci Nove Slovenije puščajo vrata za tovrstna pogajanja bolj odprta.

43 % jih namreč meni, naj gre NSi v takšno vlado, a le, če ji bo "v precejšnji meri uspelo uveljaviti svoj program." Desetina volivcev NSi bi to stranko v levosredinski vladi rada videla "v vsakem primeru", preostala slaba polovica sodelujočih volivcev NSi pa "v nobenem primeru".