O izjemnih pokojninah za izbrane kulturnike na referendumu

Privzeta profilna slika
Peter Avsenik
Vir: Youtube @ Božidar Flajšman

Izredni dodatki k pokojninam so namenjeni točno določeni kulturiški eliti, navadne upokojence pa vlada obremenjuje z dodatnimi dajatvami za zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, nepremičninskim davkom in povišanjem rtv-prispevka. Tako v SDS, kjer ob pričakovani ponovni potrditvi predloga zakona o dodatku pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti napovedujejo referendum.

Že prve minute današnjega dela redne seje državnega zbora so postregle s burno razpravo o upravičenosti dela kulturnikov do izrednega dodatka k pokojninam. Državni zbor je zakon, ki med drugim prejemnikom Prešernovih nagrad dodeljujejo najvišje možne pokojnine okoli tri tisoč evrov mesečno, nagrajencem Prešernovega sklada in nagrajencem predsednika republike pa manj, potrdil proti koncu leta. A vlada je naletela na veto državnega sveta.

Četudi bo koalicijska večina na četrtkovem glasovanju predlog potrdila s potrebno absolutno večino, pa se njegova pot s tem ne bo končala. Kot napoveduje poslanec SDS Andrej Hoivik, bodo v stranki v tem primeru začeli s postopki za zakonodajni referendum. To pa bo njegovo morebitno uveljavitev še dodatno zamaknilo. Prešernova nagrajenca Dragica Čadež in Dragan Živadinov pa bosta morala na najvišji prejemek očitno še čakati.

Aktualni zakon naj bi bil pomanjkljiv

Izhodišče predlagateljev zakonodaje je sicer zastarelost in pomanjkljivost aktualnega zakona, saj da ne opredeljuje natančnih meril za priznanje in odmero izjemnih pokojnin. Novi zakon da bo to polje ustrezno uredil. Predlog merila resda opredeljuje, a ne celovito. Še več, kot so ob izglasovanju veta ugotovili v državnem svetu, seznam relevantnih nagrad ni celovit, saj izpušča nekatere stanovske nagrade in neenakomerno zastopa različne umetniške smeri.

Kot so ugotovili v državnem svetu, seznam relevantnih nagrad ni celovit, saj izpušča nekatere stanovske nagrade in neenakomerno zastopa različne umetniške smeri.

Prav tako je zakon v nasprotju s priporočili računskega sodišča iz leta 2009, saj ureja le dodatke s področja umetnosti, medtem ko denimo na področju znanosti ohranja staro ureditev. Če bi izredne pokojnine namenjali za vsa relevantna področja, bi pač sredstev kar hitro zmanjkalo, saj gre za denar, ki nikoli ni bil vplačan v pokojninski sistem.

Izrazito kritičen je bil že ob prvotnih obravnavah predloga predsednik SDS Janez Janša, ki je predvideno zakonodajo na X-u označil kot »brezsramno talanje denarja davkoplačevalcev za privilegije vsem, ki so pri srcu tranzicijski levici« in za »grobo norčevanje oblastnikov iz žuljev in naporov slovenskega upokojenca, delavca in gospodarstvenika«.

Nekaterim dodatke, drugim dajatve

In medtem ko bo Svetlana Makarovič kot eden najprepoznavnejših simbolov obračunavanja s tistimi, ki ne tulijo v vladni rog, na svoj račun vsak konec mesec prejela piškotek za zasluge, bo večina preostalih upokojencev še težje kot doslej prišla do osnovnih dobrin. Najprej jih bo junija udaril po žepu prispevek za dolgotrajno oskrbo. Vsem upokojencem je vlada naložila tudi dodaten obvezen zdravstveni prispevek, napovedan pa je tudi nov nepremičninski davek.

Izbrano za naročnike
Žužemberk so leta 1945 »zavezniki« bombardirali kar 20-krat (3. del)
Z novo sredo prihaja nova Domovina - št. 185
Domovina 185: Zakaj je GURS podcenil vilo Nataše Pirc Musar?
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Dodatki k pokojninam v prave roke
  • 25. 01. 2025
jožef školč, državni svet
Ko je privilegij podeljen, ga je zelo težko vzeti nazaj
  • 22. 11. 2024
elektrika, računi, obračunavanje
Po oceni Agencije je predlog zakona v nasprotju z evropsko zakonodajo
  • 24. 01. 2025