O Prešernovi rojstni hiši, žlahtni dediščini pesnikovega humanizma in o zablodeli partizanski puški na razstavi (2. del)

Privzeta profilna slika
Matjaž Koman
Soavtor:
Foto: V. Perko, 2026

Druga svetovna vojna je terjala krut davek od Slovencev; poleg uničenja in žrtev so se morali še enkrat odpovedati sanjam o samostojni državi. Federativna Jugoslavija se je sicer odmaknila od integracijske starojugoslovanske politike, odrekla pa ne. Nadaljevala jo je v perfidnih zahtevah po enotni socialistični jugoslovanski kulturi in komunističnem internacionalnem zlivanju narodov. Slovenci so se trdno upirali pritiskom jugoslavizma, kulturniki so odigrali odločilno vlogo in Prešernova rojstna

Za ogled se:

Želite prebrati ta članek?
Enkratni nakup članka:
1,49 €
Kupi
Prijavi se
Ste že naročnik?
Prijavi se
Naroči se
Naročnina že od:
16,25 €
na mesec
Naroči

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.

Povezani članki

Kolaboracija in propaganda (9. del): Sodelovanje partizanov z okupatorjem 6: gospodarski in vojaški sporazumi z okupatorjem (tretji del)
  • 14. 04. 2026
Kolaboracija in propaganda (3. del): Kdo se je pravzaprav bojeval zoper okupatorja?
  • 25. 02. 2026
Kolaboracija in propaganda (7. del): Sodelovanje partizanov z okupatorjem 4: gospodarski in vojaški sporazumi z okupatorjem
  • 29. 03. 2026