O protestih, antiproslavah in demokraciji

Z včerajšnjega protestnega shoda po antiproslavi (zajem zaslona FB)
Živimo v času, ko imajo šibki in deprivilegirani toliko institucionalne zaščite, kot je niso imeli še nikoli v zgodovini. Slovenija se je na to pot podala pred tridesetimi leti. S praznikom Dneva državnosti obeležujemo dan, ko smo se zavezali, da bomo skozi demokracijo varovali dostojanstvo vsakega in ne le nekaterih. Protesti in antiproslave so najlepši dokaz, kako vključujoča družba smo v svojem bistvu postali.

Miti


Miti dajejo skupnosti legitimnost obstoja in delovanja. Z njimi skušamo osmisliti svet okoli sebe, hkrati pa določamo smernice za prihodnost. Politični miti imajo lahko pozitivno motivacijsko vlogo, da se držimo poti, ki smo jo določili z družbenim konsenzom. Eden takih je prej omenjen Dan državnosti.

S svojo državo smo se de facto in de iure zavezali, da bomo varovali demokracijo in pluralnost. Če problematiziramo mit, ki obeležuje to zavezo, s tem pomen te zaveze v zavesti ljudi zmanjšujemo. Konkretno: če Dan državnosti ni pomemben, niso več pomembne vrednote, ki jih ta dan sporoča. Problem je toliko večji, če to počnemo izključno v gorečnosti boja za oblast ali nasprotovanju določenim političnim figuram.

Stanje duha demokracije


Če smo po eni strani postali vključujoča družba, se po drugi strani kaže, da demokracije še nismo ponotranjili. Tako eni kot drugi se v pravičniškem srdu varovanja nečesa, kar mislijo, da jim pripada, požvižgajo na pravila ter s tem sporočajo, da so v političnem boju dovoljena vsa sredstva. Nekdanji premier Marjan Šarec se denimo ni udeležil proslave, ker bi s tem po njegovih besedah dal legitimnost tej vladi, pa čeprav je sam prišel na oblast po popolnoma enakih korakih. Podobno, v protestih na ulicah ne vidimo zatiranih, ampak tiste, ki so sami sebe deklarirali za zatirane.

Lepota demokracije je ravno v tem, da preko pravil omejuje samovoljo posameznikov in s tem daje možnost vsakemu, da se izrazi. Živimo v času, ko ima vsak možnost doseči, kar si želi. Ravno zaradi demokracije.
Živimo v času, ko ima vsak možnost doseči, kar si želi. Ravno zaradi demokracije.

Pomen dialoga in empatije


Ena in druga stran imata pravico izražati svoje mnenje. To več kot očitno počneta skozi proteste ali z zapisi na socialnih omrežjih. Banalnost vsega pa je, da omenjeni pravičniški srd ene ali druge politične resnice prinaša problem s postavljanjem na okope in nezmožnostjo poslušanja drugega. Ta zaverovanost vase pa dela problem večji, kot v resnici je.

Vedno obstajata dve poti: ena je protestiranje proti nekomu brez ponujanja alternative, druga, težja, pa je priprava dobrega predloga, s katerim imaš možnost prepričati sogovornika. Človeško je, da imamo različna mnenja in to dejstvo moramo sprejeti. To je odgovornost, ki jo vsakemu od nas nalaga demokracija. Če bi prevladal izključno en pogled, je to že totalitarno. Gre pa verjetno za globalni problem in posledico tega, da se v razmerju med egom in skupnostjo, ukvarjamo izključno z egom in ljudi utrjujemo v prepričanju, da je edini pravi pogled njihov lastni.

Demokracija ni samoumevna. Sam obeležujem Dan državnosti kot praznik, ko smo se zavezali k varovanju osnovnih pravic, ki izhajajo iz človekovega dostojanstva. Čestitam vam ob Dnevu državnosti. Bog živi Slovenijo!
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike