Oblastno poniževanje katoličanov na Slovenskem

Nekulturno ministrico Asto Vrečko so polna usta skrbi za kulturo, toda njena skrb se ustavi v hipu, ko gre za sakralno dediščino Katoliške cerkve, čeprav je ta ključni del identitete slovenskega naroda in države.

Novembra lani, ob sprejetju proračuna za letos in prihodnje leto, ki resorju kulture v 2025 namenja rekordnih 271,7 milijona evrov, so v vladi zapisali, da s tem postavljajo kulturo v središče družbe ter ji dajejo dodaten zagon in veljavo. Dejansko so v središče preko nekulturne ministrice Aste Vrečko, razvpite »čebinske princese«, postavili koristi pripadnikov svoje volilne ideološke baze. Ključni del kulturne dediščine namerno zanemarjajo, o čemer pišemo v tej številki. Gre za sakralno dediščino v lasti Katoliške cerkve. Ko se v Sloveniji govori o negativnem odnosu stranke Levica in ostalih levičarskih skrajnežev do verskih skupnosti, je evidentno, da so nastrojeni zgolj zoper Katoliško cerkev, medtem ko so »prizanesljivi« ali izražajo naklonjenost do pravoslavcev, muslimanov, evangeličanov …

Ta nastrojenost, nestrpen kulturni boj, se kaže tudi pri relativno majhnih zneskih, ki pa jih kljub skromnosti niso pripravljeni nameniti Cerkvi. Niso pripravljeni nameniti 40.000 evrov državnega denarja za obnovo znatno poškodovane cerkve na Gorci v Malečniku. Gre za znamenito gotsko cerkev, Marijino svetišče pri Mariboru, znano onkraj slovenskih meja. Komisija ministrstva za kulturo je pri svojem negativnem mnenju glede financiranja zanemarila, da ne gre zgolj za del sakralne dediščine, pač pa tudi za del zgodovine Maribora z okolico. Ignorirali so bistvene elemente za dodelitev vsaj dela sredstev za obnovo. Kot je za Domovino povedal tamkajšnji župnik Sebastijan Valentan, so začeli takoj po njegovem prihodu pred petimi leti ob pomoči pridnih domačinov obnavljati praktično vse, razen streh in fasade na župnišču. Pred dvema letoma so bili neuspešni pri prijavi na razpis za obnovo župnijske cerkve sv. Petra, letos še glede gotskega bisera v Malečniku. Valentan ne dvomi, da gre za ideološke povode, zavrnitveno odločbo je podpisala ministrica Vrečkova. A to ni edini primer. Vrečkova je letos zavrnila tudi sofinanciranje prenove pročelja cerkve sv. Ane v okviru frančiškanskega samostana v Kopru. Tudi ta stavba ni zgolj cerkvena, pač pa državna dediščina, a ministrica noče o tem nič slišati.

Pogovarjali smo se tudi z mag. Bogdanom Vidmarjem, škofovim vikarjem za Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025, kjer sta ustvarjalnost združili Nova Gorica in italijanska Gorica. Toda kot opozarja Vidmar, je v programu razvidno pomanjkanje vključevanja širše skupnosti in tudi krščanskih vsebin, brez katerih si zgodovine in kulture Goriškega ni moč predstavljati. Sliši se neverjetno, toda v programu EPK (Bid Book) so del religijskih vsebin zgolj staroverci v Posočju in judovsko pokopališče v Rožni Dolini. Nič na primer o oglejskem patriarhatu, ki je obsegal kar 40 škofij. Vanj sta sodila Ljubljana in Ptuj, italijansko območje pa vse do Milana. Tega ni mogoče spregledati, ignoriranje je naklepno. Kot je bilo naklepno, da predsednica republike Nataša Pirc Musar v »osvobojeni« svet zavoda RTV Slovenija na podlagi javnega poziva verskim skupnostim ni imenovala predstavnika Katoliške cerkve, pač pa Evangeličanske cerkve. Čeprav je evangeličanov v Sloveniji nekaj desetkrat manj od katoličanov. Ne moremo niti mimo preprečevanja pokopa posmrtnih ostankov na tisoče žrtev povojnih komunističnih pobojev, ki so bili v veliki večini verni katoličani, pri čemer pri tem barbarstvu državna oblast na čelu s premierjem Robertom Golobom sodeluje z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem.

Vprašamo se lahko le, zakaj sta ob vsem naštetem oblastnem poniževanju, pa je tega še več, tako pasivna nadškof in metropolit Stanislav Zore in predsednik Slovenske škofovske konference, škof dr. Andrej Saje.

Zdaj vladajoči niso nasploh odklonilni do verskih skupnosti, pač pa so nastrojeni zgolj zoper Katoliško cerkev.