Obljube in floskule, zavijanje resnice v meglo ter prodajanje zgodbe o uspehu

»Slovenija ima vse pogoje, da bi bila privlačna za vlagatelje: znanje, delavne ljudi, odlično lego. A realnost je drugačna: davki dušijo, birokracija duši, zakoni se spreminjajo hitreje kot vreme na Kredarici,« je ocenil Marko Lotrič in opozoril, da v takšnem okolju podjetja ne morejo dihati, zato zbežijo tja, kjer jim pustijo delati. »Obljube in floskule, zavijanje resnice v meglo ter prodajanje zgodbe o uspehu,« so – namesto resne razbremenitve gospodarstva – edini ukrepi države.

»Dokler se vlada ne bo lotila resne razbremenitve gospodarstva, poenostavitve zakonodaje in ustvarjanja stabilnega okolja, bo Slovenija le tranzitna postaja,« je bil jasen predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, ki je ponovno opozoril na davke, birokracijo in hitro spreminjajoče se zakone. Po njegovih besedah bodo kadri posledično odhajali, podjetja bežala, ostala bo le prazna retorika na tiskovnih konferencah. »Kjer vladajoči najprej usekajo mimo, potem pa popravljajo sami sebe in mi naj bi jim hvaležno ploskali,« je med drugim spomnil na primer normirancev, štempljanja itd.

Podjetje Mahle je po Lotričevi oceni jasen dokaz. Namesto da bi v Sloveniji širili razvoj električnih pogonov in ustvarjali nova delovna mesta, proizvodnjo selijo v Bosno in na Madžarsko. »Ne zato, ker bi si to želeli, ampak ker je pri nas preprosto predrago, preveč zapleteno in nestabilno,« je pojasnil. In kaj naredi država? »Obljube in floskule, zavijanje resnice v meglo ter prodajanje zgodbe o uspehu,« je odgovoril na lastno vprašanje. 

Zakaj podjetje Mahle seli proizvodnjo iz Slovenije v Bosno in Hercegovino?

Lotrič je naštel nekaj ključnih razlogov, zakaj podjetje Mahle seli proizvodnjo iz Slovenije v Bosno in Hercegovino. Strošek na zaposlenega, torej bruto-bruto, je v Bosni in Hercegovini 1.200 evrov, v Sloveniji pa preko 2.500 evrov. Cena zemljišč je pri nas 150 evrov na kvadratni meter ali še več, tam pa je v popolnoma opremljeni coni tudi po 3 evre na kvadratni meter. Gradbeno dovoljenje se tam dobi že v šestih dneh, v Sloveniji pa je rok za njegovo izdajo okoli šest mesecev. Gradnja je cenejša kot pri nas, davek od dohodka pravnih oseb pa je v BiH 10 odstotkov, medtem ko v Sloveniji znaša 22 odstotkov. 

⚠️ Podjetja bežijo, vlada pa se igra kot otrok v peskovniku

🇸🇮 Slovenija ima vse pogoje, da bi bila privlačna za vlagatelje: znanje, delavne ljudi, odlično lego. A realnost je drugačna: davki dušijo, birokracija duši, zakoni se spreminjajo hitreje kot vreme na Kredarici. V… https://t.co/EqJAHsAgqm

— Marko Lotrič (@LotricMarko) August 18, 2025

Mediji so oktobra lani pisali, da nameravajo v šempetrskem podjetju Mahle v letu 2025 v sklopu »optimizacije organizacijske strukture« s ciljem večje učinkovitosti ukiniti 340 delovnih mest. Dodatno naj bi jih zaradi selitve dela proizvodnje v Bosno in Hercegovino ter na Madžarsko ukinili še 270. Ukrep so pripisali šibkemu povpraševanju v Evropi.

Spomladi, ko so v Aleksandrovac selili proizvodnjo zaganjalnikov, so že odpustili 170 zaposlenih. Dejan Sirk, predsednik sindikata konferenca Mahle, je priznal, da je bila novica zanje šok, saj tako drastičnega odpuščanja niso pričakovali, je poročal Forbes. Po njegovih besedah je bilo pričakovati tudi predlog krčenja manjšega števila zaposlenih oziroma sprejem ukrepov v smeri 36-urnega delavnika glede na to, da so naročila v zadnjih dveh mesecih močno upadla. Niso pa tako hitro pričakovali selitve proizvodnje alternatorjev v BiH, saj se je ravno pred kratkim del proizvodnje zaganjalnikov že preselil v BiH, ki se še ni stabiliziral.

V podjetju Mahle so sicer opozorili tudi na to, da ima Slovenija izrazito visoke cene energije, ki močno poslabšujejo konkurenčnost slovenske industrije. Po napovedi, da bodo v podjetju Mahle ukinili več kot 600 delovnih mest, je premier Robert Golob pozval ministra za gospodarstvo, naj pripravil ukrepe, s katerimi bi preprečili nadaljnje ukinjanje delovnih mest v podjetju – v gospodarstvu so ocenili, da se Golob spreneveda.

Zaskrbljujoče novice prihajajo tudi iz drugih podjetij

»Podjetje Mahle ni edini, je pa trenutno največji pokazatelj težav slovenskega poslovnega okolja, na kar delodajalci vseskozi opozarjamo,« je v tistem času komentirala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Po njenih besedah podobne zaskrbljujoče novice prihajajo tudi iz drugih podjetij. Na GZS so v sporočilu za javnost ob tem izpostavili informacije, ki krožijo v javnosti – da Alpina ukinja razvoj modne obutve, Gorenje zapira obrat v Rogatcu, Unior Zreče obrat v Starem trgu ob Kolpi, odpuščajo pa tudi v podjetjih Eurel in Boxmark Leather.

Poznam vsaj 10 podjetij, ki se z Novim letom selijo. Destinacije so Latvija, Slovaška in Bosna.. https://t.co/rjzMWgw6d2

— Peter Hrastelj (@hrastelj) August 18, 2025

Na GZS so takrat poudarili, da je prvi ukrep, ki ga mora vlada sprejeti, zakon o stalni shemi skrajšanega delovnega časa. Dodali so, da mora v nadaljevanju vlada poiskati pot za razbremenitev celotnega gospodarstva.

Sredi julija letos je končno začel veljati zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, ki vzpostavlja stalno shemo skrajšanega delovnega časa. Shemo bo vlada lahko aktivirala v primeru naravne ali druge nesreče oziroma kriznih razmer. Na GZS so pozdravili sprejetje zakona, na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) pa so naslovili poziv, da v skladu z veljavnim Zakonom o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas začne postopek aktivacije tega ukrepa. Po naših neuradnih informacijah je bilo slišati, da se na ministrstvu za finance ne bo našlo denarja.

Dolgoletni zaposleni: večina navedb, ki jih vodstvo podjetja Mahle navaja za javnost, je neresničnih in zavajajočih

V tistem času smo v uredništvo prejeli anonimko, ki se je nanašala na dogajanje v podjetju Mahle. Dolgoletni zaposleni in poznavalec razmer v podjetju Mahle Electric Drives Slovenija (MEDS) je poudaril, da bo takšna selitev negativno vplivala na prihodnost podjetja, zaposlene in regijo. »Povedati je treba, da je večina navedb, ki jih vodstvo podjetja navaja za javnost, neresničnih in zavajajočih,« je zapisal in navedel, da nikakor ne drži, da so programi alternatorjev in zaganjalnikov ogroženi zaradi padca prodaje na avtomobilskem trgu. Alternatorji in zaganjalniki namreč niso namenjeni avtomobilskim tovarnam, ampak zgolj za »heavy duty« (traktorji, gradbena mehanizacija, posebna vozila). Ta trg zagotavlja boljše marže od avtomobilskega in je dolgoročno bolj stabilen, prisotna pa so sezonska nihanja. »Hkrati je podjetje MEDS lažno prikazano kot zelo problematično podjetje glede izgube,« je avtor anonimke pojasnil, da večino izgube prispevajo avtomotive programi, ki jih je pripeljal Mahle in jih tudi forsira – velike obremenitve na letnem nivoju ustrezajo letni izgubi v zadnjih letih.

Velik del kritik je v pismu usmerjenih tudi v ravnanje vodstva podjetja, zlasti generalnega direktorja Guntrama Haasa, ki ima v korporaciji več funkcij. Po mnenju avtorja pisma je slovenski obrat postal žrtveno jagnje za reševanje manj uspešnih obratov v drugih državah, zlasti v Bosni. Ta politika je po oceni avtorja v škodo slovenskega obrata, ki je bil doslej finančno stabilen in konkurenčen. »Zaposleni so zgroženi in nemočni, saj vedo, da noben od vodilnih (generalni direktor g. Haas in njegov namestnik g. Rutar) ne bo storili nič v korist podjetja, ampak bosta nadaljevala z demoliranjem podjetja in prenosom vseh donosnih programov v tujino,« je avtor anonimke zapisal in priznal, da je hkrati še večja nemoč ob zavedanju zaposlenih, da vodstvo sindikata in sveta delavcev ne bosta naredila skoraj nič, da bi preprečila selitev alternatorjev v Bosno. 

»Rezultati so bili ves čas prikrojeni tako, da bi avtomobilski del zgledal boljše, industrijski del pa slabše,« je še pojasnil. Haas je leta 2019 prevzel vodenje podjetja. Njegov načrt je bil, da bo MEDS postal popolnoma usmerjen v avtomobilski sektor, pri čemer pa bi industrijski segment izgubil na pomenu. Po avtorjevem mnenju je Haasova strategija očitno napačna, saj daje prioriteto nedonosne avtomobilske programe na račun stabilnega in dobičkonosnega industrijskega segmenta. Dolgoletni zaposleni je v anonimki zapisal še, da naj bi v letu 2023 v proizvodnji zaganjalnikov delavci iz Bosne več tednov delali v Sloveniji brez delovnih dovoljenj. Po njegovih besedah so bili uradno vodeni kot na službenem potovanju zaradi usposabljanja.

Po zagotovilih avtorja anonimke večina zaposlenih v MEDS meni, da bi morale ustrezne inšpekcije ministrstva za delo, finance in kriminalistična policija preučiti te prakse.